Obstaja knjiga, ki že več kot stoletje tiho kroži med ljudmi, brez imena avtorja in brez založnika, ki bi zahteval priznanje. Le trije anonimni pisci, ki se imenujejo »Trije posvečenci«, trdijo, da so strnili nauke Hermesa Trismegista – človeka, ki je živel tako daleč nazaj, da so ga tako stari Egipčani kot Grki šteli za svojega.

Knjiga se imenuje Kybalion in je bila izdana leta 1908. V njej je navedenih sedem načel, ki naj bi po trditvah knjige urejala vso realnost. Ne le del realnosti. Vso. Od atomov do galaksij, od misli do civilizacij.

In to je tisto, kar je pritegnilo mojo pozornost. Ko teh sedem načel prenesemo na denar, se zgodi nekaj izjemnega. Fiat denar krši prav vsako od njih. Bitcoin pa, naj bo to naključje ali nekakšna globlja usklajenost, uteleša vseh sedem.

Ne verjamem, da je to naključje. Menim, da Kybalion opisuje arhitekturo resničnosti, in vsak sistem, ki se uskladi s to arhitekturo, bo obstal, medtem ko bo vse, kar se ji upira, sčasoma propadlo. Zdravo denarno gospodarstvo ni le dobra ekonomija. Je dobra metafizika.

Naj vam pokažem, kaj s tem mislim.

————————————————————————————–

Načelo I: Mentalizem

“Vse je Um; Vesolje je mentalno“

Prvo in najosnovnejše hermetično načelo pravi, da se vse začne v umu. Resničnost je po naravi mentalna. Misli so pred stvarmi. Zavest je pred stvarjenjem.

Zdaj pa pomisli na denar. Kaj denar sploh je? Je kolektivni mentalni dogovor. Nima lastne, notranje fizične realnosti. Dolarski bankovec je kos papirja. Številka na tvojem bančnem računu so elektroni, razporejeni v določen vzorec. »Vrednost« obstaja izključno v skupnem mentalnem prostoru vseh, ki se strinjajo, da jo priznavajo.

Alan Watts je to popolnoma razumel. Rekel je, da ima denar do resničnega bogastva enak odnos, kot ga imajo besede do pomena. Denar je simbol, mentalni konstrukt, skupna abstrakcija. In kot vse mentalne konstrukte ga lahko manipulirajo tisti, ki razumejo, kako deluje um.

Bistvo je naslednje: The Kybalion pravi, da pravo mojstrstvo izhaja iz razumevanja mentalne narave resničnosti in zavestnega dela z njo, ne pa iz tega, da nas nezavedno nadzorujejo mentalni konstrukti, ki jih ne razumemo. Temu pravi »mentalna transmutacija«, umetnost spreminjanja okoliščin s spreminjanjem mentalnih stanj.

Centralne banke prakticirajo temnejšo različico mentalne transmutacije. Temu pravijo »upravljanje pričakovanj« in »usmerjanje vnaprej«. Razumejo, da lahko, če spremenijo to, kar ljudje verjamejo o denarju, spremenijo njegovo dejansko vrednost, ne da bi posegli v ponudbo. Zato tiskovne konference centralne ameriške banke (FED kot najpomembnejša finančna institucija v fiat svetu) premikajo trge — ne zato, ker bi se fizična realnost spremenila, temveč zato, ker se spremeni kolektivno mentalno stanje.

Bitcoin predstavlja povsem drugačen pristop. Njegova pravila so transparentna, preverljiva, matematična. Ni ti treba ničesar verjeti. Ni ti treba zaupati nikomur na besedo. Celotno stanje sistema lahko preveriš sam. Bitcoin ne zahteva tvoje vere — ponuja ti samo preverljiva dejstva.

V svetu, kjer načelo mentalizma pomeni, da kolektivno prepričanje oblikuje ekonomsko realnost, je Bitcoin prvi denarni sistem, ki to prepričanje utemeljuje na matematičnem dokazu namesto na obljubah institucij. Mentalni konstrukt transformira v pravičnega in poštenega.

————————————————————————————–

Načelo II: Usklajenost

“Kakor zgoraj, tako spodaj; kakor spodaj, tako zgoraj.“

Drugo načelo pravi, da se vzorci ponavljajo na vseh ravneh resničnosti. Kar se dogaja na makro ravni, se odraža na mikro ravni. Kar velja v enem področju, ustreza resnici v drugem.

Če to uporabimo pri denarju, so posledice globoke.

Ko je denarni sistem pokvarjen na vrhu, se pokvarjenost razliva navzdol skozi vse plasti družbe. Ko centralne banke razvrednotijo valuto (zgoraj), so posamezniki prisiljeni v dolgove in kratkoročno razmišljanje (spodaj). Ko denarna politika nagrajuje finančne špekulacije namesto produktivnega dela (zgoraj), se kultura premakne od ustvarjanja k potrošnji (spodaj). Ko je ustvarjanje denarja skrivnostno in netransparentno (zgoraj), zaupanje v institucije na vseh ravneh razpada (spodaj).

Kakor zgoraj, tako spodaj. Kakovost denarja ustreza kakovosti civilizacije, zgrajene na njem.

To ni abstraktna filozofija. To lahko vidiš v podatkih. Odkar je Richard Nixon leta 1971 zaprl zlato okno (Nixonov šok) in pretrgal zadnjo vez med denarjem in nečim fizično oprijemljivim, so plače glede na produktivnost stagnirale, neenakost premoženja je eksplodirala, gospodinjski dolg je postal norma, družbeno zaupanje pa vztrajno upada. Pokvarjenost v denarni osnovi je — natanko tako, kot napoveduje načelo ujemanja — povzročila pokvarjenost v vseh sistemih, zgrajenih na njej.

Zdaj obrni perspektivo. Bitcoin ima osnovni sloj radikalno transparenten. Vsaka transakcija, ki je bila kadarkoli izvedena, je javno preverljiva. Razpored izdaje je znan vnaprej. Pravila veljajo enako za vse — od milijarderja do najstnika v Lagosu. Brez posebnega dostopa. Brez Cantillonovega efekta. Brez skrite manipulacije.

Kakor zgoraj, tako spodaj. Ko je denarna osnova poštena, sistemi, zgrajeni na njej, težijo k poštenosti. Ko je temelj transparenten, postane transparentna tudi struktura. Ko so pravila na vrhu enaka za vse, so enaka za vse tudi na dnu.

Bitcoin je morda prvi denarni sistem v zgodovini, kjer načelo ujemanja deluje v korist navadnih ljudi, namesto proti njim.

————————————————————————————–

Načelo III: Vibracija

“Nič ne miruje; vse se giblje; vse vibrira.“

Tretje načelo uči, da je vse, kar obstaja, v stalnem gibanju in vibrira na določenih frekvencah. Razlike med materijo, energijo in zavestjo so razlike v vibraciji — v frekvenci in intenzivnosti.

The Kybalion pravi: »Kdor razume načelo vibracije, drži žezlo moči.«

Zdaj pomisli na denar kot na frekvenco. Dober, stabilen denar — tak, ki ohranja vrednost, je predvidljiv in ga ni mogoče razvrednotiti — vibrira enakomerno in zanesljivo. Je stabilen signal v hrupnem svetu. Nanj se lahko zaneseš, lahko načrtuješ in gradiš. Ustvarja skladnost.

Fiat denar pa vibrira nestabilno, njegova frekvenca se stalno spreminja. Vsakič, ko FED spremeni obrestne mere, razširi ali skrči bilanco, ali ko tiskovna konferenca spremeni pričakovanja, se frekvenca spremeni. Signal postane šum. Načrtovanje postane ugibanje. Gradnja postane špekulacija.

Denarna masa M2 se je v obdobju 2020–2022 povečala za približno 40 %, z 15,5 bilijona na 21,7 bilijona dolarjev. Najvišja letna rast je bila februarja 2021 — 26,9 %, kar je največ od začetka meritev leta 1959. To ni stabilna vibracija. To je nestabilnost.

Posledice se čutijo na vseh ravneh. Ko je “vibracija” denarja nedoločljiva, postane nestanovitno tudi gospodarstvo. Poslovni cikli se okrepijo. Napačne investicije se kopičijo. Finančno življenje ljudi postane vožnja z vlakcem smrti — obdobja rasti in padcev, ki jih niso povzročili in jih ne morejo nadzorovati.

Bitcoin pa vibrira na frekvenci, ki je bila določena ob njegovem nastanku in se nikoli ni spremenila. Približno vsakih 10 minut nastane nov blok. Vsakih 210.000 blokov se nagrada prepolovi. Ponudba sledi natančnemu, predvidljivemu urniku, ki se približuje 21 milijonom in se tam ustavi. Po razpolovitvi leta 2028 bo letna inflacija približno 0,39 %, kar je približno petina inflacije zlata.

To ni samo denarna politika. To je frekvenca, na katero lahko uskladiš svoje življenje. Nanj se lahko zaneseš, lahko načrtuješ in gradiš. Ne spreminja se glede na volitve ali odločitve raznoraznih komisij.

Stabilen denar dobesedno “vibrira” na stabilni frekvenci. Fiat denar pa vibrira tako, kot ustreza tistim, ki nadzorujejo sistem. Načelo vibracije nam pove, kateri sistem ustvarja red in kateri kaos.

————————————————————————————–

Načelo IV: Polarnost

“Vse je dvojno; vse ima dva pola; vse ima svoj par nasprotij; podobno in različno sta isto; nasprotja so po naravi enaka, razlikujejo se le po stopnji.”

Četrto načelo razkriva, da so vsa navidezna nasprotja pravzaprav ista stvar v različnih stopnjah. Toplo in hladno sta oba temperaturi. Svetloba in tema sta le dve svetlobi v različnih intenzitetah. Ljubezen in sovraštvo sta čustvi na različnih polih.

To načelo vsebuje ključno spoznanje: en pol lahko preoblikuješ v drugega s spremembo stopnje. Temperature ne moreš spremeniti v nekaj drugega, lahko pa se premikaš od hladnega do toplega po istem spektru.

Uporabi to pri denarju. Fiat in Bitcoin nista različni kategoriji. Oba sta denar, vendar na nasprotnih polih istega spektra. Na enem koncu: centralno nadzorovan, neskončno razširljiv, nepregleden, temelječ na zaupanju, razvrednoten. Na drugem: decentraliziran, absolutno omejen, transparenten, temelječ na preverjanju, pridobivajoč na vrednosti.

Kybalion pravi: »Dobro in zlo sta le pola iste stvari, in hermetik razume umetnost preoblikovanja zla v dobro z uporabo načela polarnosti.«

To je natanko to, kar počne Bitcoin. Ne uničuje denarja. Preoblikuje ga. Koncept denarja premakne z enega pola (nadzorovan, razvrednoten, izkoriščevalski) na drugega (suveren, trden, opolnomočujoč). Ista stvar, druga stopnja. Ista funkcija, nasproten značaj.

Tukaj je globlji uvid. Načelo polarnosti pomeni tudi, da sta »rešitev« in »kriza« v monetarni politiki pogosto ista sila v različnih stopnjah. Kvantitativno sproščanje (rešitev) in razvrednotenje valute (kriza) sta po naravi identična. Reševanje (bailout) in tržni balon sta pola istega pojava. Razumevanje polarnosti ti omogoča uvid, da je stvar, predstavljena kot rešitev, pogosto le nasprotni pol problema.

Bitcoin to razreši tako, da odstrani spekter. Ni gumba za nastavljanje. Ni polov, med katerimi bi nihali. Enaindvajset milijonov je enaindvajset milijonov, ne glede na to, ali gospodarstvo raste ali pada, ali je ponedeljek ali petek, ali je predsednik levo ali desno usmerjen. Protokol nima polov, ker ne dopušča odločanja po lastni presoji.

______________________________________________________________________

Načelo V: Ritem

“Vse teče, ven in noter; vse ima svoje plime; vse stvari se dvigajo in padajo; nihanje nihala se kaže v vsem; mera zamaha v desno je enaka meri zamaha v levo; ritem izravnava”

To je načelo, ki opisuje cikle. Vse teče. Vse ima svoje plime. In tukaj je ključna vrstica: mera zamaha v desno je enaka meri zamaha v levo.

Vsak razcvet ustvari enakovreden zlom. Vsak umetni vrh ustvari enakovreden padec. Ritem izravnava.

Cikel razcveta in zloma v fiat sistemu je načelo Ritma v delovanju v realnem času. Ko centralne banke znižujejo obrestne mere in preplavijo sistem z likvidnostjo, ustvarijo umetni zamah v desno (razcvet, evforija, inflacija premoženja, lahko dostopen kredit). Toda načelo Ritma zagotavlja, da bo zamah v levo sorazmeren (zlom, panika, deflacija, krčenje kreditov).

Večji kot je poseg, večji je popravek. Mera zamaha v desno je mera zamaha v levo. Poskus centralnih bank, da odpravijo padce, jih ne odpravi, temveč okrepi naslednjega. To ni ideologija. To je metafizika, potrjena s podatki. Vsaki večji finančni krizi v zadnjem stoletju je sledilo obdobje agresivnega denarnega širjenja.

Toda Kybalion ne opisuje le ritma. Uči tudi, kako ga preseči. Pravi: »Mojster hermetike se polarizira na točki, kjer želi obstati, nato pa nevtralizira ritmično nihanje nihala, ki bi ga sicer poneslo na nasprotni pol.«

Preberi to še enkrat. Mojster se ne bori proti nihanju. Mojster stopi z nihala.

Bitcoin je način, kako stopiti z nihala.

Ritem Bitcoina je sam po sebi popolnoma predvidljiv. Razpolovitev (halving) se zgodi vsakih 210.000 blokov, približno na štiri leta. Krivulja ponudbe je znana od danes do leta 2140. Ni nepričakovanih posegov, ni nujnih znižanj obrestnih mer, ni »začasnih« prilagoditev. Ritem Bitcoina je naraven, vgrajen v njegovo kodo od samega začetka, natanko tako, kot hermetična tradicija pravi, da bi moral ritem delovati.

Ko držiš Bitcoin, nevtraliziraš ritmično nihanje fiat nihala. Razcvet te ne zapelje v pretirano zadolževanje, ker ne poskušaš prehiteti inflacije. Zlom te ne uniči, ker nisi odvisen od poceni kreditov. Našel si mirno točko. Ravnotežje.

Množice, kot pravi Kybalion, se zibajo naprej in nazaj kot nihalo. Mojster pa najde točko mirovanja.

————————————————————————————–

Načelo VI: Vzrok in posledica

“Vsak vzrok ima svojo posledico; vsaka posledica ima svoj vzrok; vse se dogaja po zakonih; naključje je le ime za zakon, ki ga še ne prepoznamo.”

Šesto načelo je morda najbolj neposredno uporabno pri denarju. Nič se ne zgodi po naključju. Vse izhaja iz vzroka. Kar ljudje v finančnih trgih imenujejo »sreča«, je običajno le zakon, ki ga še ne razumejo.

Kybalion pravi: »Množice ljudi so nošene sem in tja, podrejene okolju, volji in željam drugih, ki so močnejši od njih, dednosti, sugestiji in drugim zunanjim vzrokom, ki jih premikajo kot figure na šahovnici življenja. Toda Mojstri, ki se dvignejo na višjo raven, obvladujejo svoja razpoloženja, značaje, lastnosti in moči ter tudi okolje, ki jih obdaja, in postanejo tisti, ki premikajo figure, namesto da bi bili sami figure. Pomagajo igrati igro življenja, namesto da bi bili tisti s katerimi se igra in kjer delujejo po volji drugih in okolja.«

To je t. i. Cantillonov učinek, opisan v starodavnem filozofskem jeziku.

Ko centralna banka ustvari nov denar, ta najprej pride do primarnih finančnih posrednikov. Ti ga usmerijo v finančna sredstva. Cene teh sredstev zrastejo. Ko denar pride do plač, so se cene že prilagodile navzgor. Množice se premikajo kot figure na šahovnici, ne da bi razumele, zakaj njihova kupna moč pada, čeprav vsako leto delajo več.

Med pandemijo je deset najbogatejših ljudi podvojilo svoje premoženje. Premoženje milijarderjev se je povečalo za več kot 2 trilijona dolarjev (v slovenščini je pravi izraz za trilijon = bilijon). Medtem pa 50–67 % Američanov še vedno živi od plače do plače. To ni naključje. To je vzrok in posledica. Tisti, ki so najbližje vzroku (ustvarjanju denarja), prejmejo učinek (bogastvo). Tisti, ki so najbolj oddaljeni od vzroka, prejmejo nasproten učinek (revščino).

»Naključje je le ime za zakon, ki ga še ne prepoznamo.« Večina ljudi inflacijo doživlja kot nesrečo, kot nerazložljivo silo, ki jim otežuje življenje. A to ni naključje. Je neposredna in predvidljiva posledica določenega vzroka: širjenja denarne mase, ki najprej koristi tistim znotraj sistema.

Sporočilo Kybaliona je jasno. Razumevanje vzročnosti je razlika med tem, da premikaš figure, ali da si sam premikan. Med tem, da igro igraš, ali da se drugi igrajo s tabo.

Bitcoin naredi vzročnost pregledno. Urnik ponudbe je javen. Stopnja izdajanja je znana. Ni skritih vzrokov, tajnih sestankov ali nepričakovanih objav, ki bi premikale šahovnico. Ko razumeš vzročno strukturo Bitcoina, nisi več figura. Postaneš igralec, ki razume pravila.

To je prehod iz »fiat zavesti« (kjer te premikajo sile, ki jih ne razumeš) v »bitcoin zavest« (kjer razumeš vzroke, ki oblikujejo tvojo finančno realnost). To je prehod od figure k igralcu. Od posledice k vzroku.

————————————————————————————–

Načelo VII: Spol

“Spol je v vsem; vse ima svoj moški in ženski princip; spol se kaže na vseh ravneh.”

Sedmo in zadnje načelo pravi, da vse vsebuje tako moške kot ženske elemente. Ne v biološkem smislu, temveč v energijskem. Moška energija je aktivna, usmerjena navzven, pobudna. Ženska energija je sprejemajoča, negovalna, ohranjajoča. Ustvarjanje zahteva ravnovesje obeh.

Če to uporabimo pri denarju, se pokaže zanimiva slika.

Moški princip v ekonomiji je zapravljanje, vlaganje, uporaba kapitala, delovanje, ustvarjanje podjetij. To je aktivna, navzven usmerjena energija gospodarskega življenja. Ženski princip je varčevanje, shranjevanje vrednosti, kopičenje rezerv, ohranjanje premoženja. To je sprejemajoča, navznoter usmerjena energija gospodarskega življenja. Gradnja zahteva potrpežljivost. Rast zahteva nego. Ohranitev zahteva držanje.

Zdrava ekonomija potrebuje oba. Potrebujemo ljudi, ki trošijo in vlagajo (moški princip), in ljudi, ki varčujejo in ohranjajo (ženski princip). Obe strani bi morali biti v ravnovesju.

Fiat denar sistematično zavira ženski princip. Ko denar sčasoma izgublja vrednost, je varčevanje kaznovano. Sistem te sili, da trošiš, vlagaš, tvegaš, deluješ. Vedno v gibanju, vedno navzven. Celotna kultura se premakne proti moškemu polu: poraba, tekmovanje, pridobivanje, razkazovanje. Medtem so ženske vrline potrpežljivosti, ohranjanja in dolgoročnega razmišljanja ekonomsko kaznovane.

To ne vpliva samo na denar. Oblikuje kulturo. Družba, kjer je varčevanje kaznovano, postane družba potrošnikov, ne graditeljev. Kratkoročnih mislecev, ne dolgoročnih načrtovalcev. Izkoriščevalcev, ne gojiteljev. Ženski princip je oslabljen, rezultat pa je gospodarstvo (in kultura), ki je močno neuravnotežena.

Bitcoin ponovno vzpostavi ženski princip v denarju. Ko tvoji prihranki vrednost ne izgubljajo, ampak povečujejo, je potrpežljivost nagrajena. Varčevanje postane vrlina. Ne-delovanje postane veljavna strategija. Ženska energija ohranjanja, kopičenja in dolgoročnega grajenja spet postane ekonomsko smiselna.

Zato mnogi uporabniki Bitcoina poročajo, da se njihov odnos do potrošnje spremeni. Kupujejo manj. Razmišljajo dolgoročno. Vlagajo v zdravje, odnose, znanje – stvari, ki se dolgoročno obrestujejo. Vrnitev zdravega, trdnega denarja ne spremeni samo portfeljev, ampak ponovno uravnoteži moško-ženski dinamični odnos v ekonomskem življenju in – po načelu skladnosti – tudi v drugih delih življenja, ki temeljijo na njem.

Kybalion pravi, da ustvarjanje zahteva ravnovesje obeh principov. Ekonomija, ki enega kaznuje in drugega nagrajuje, ni le nepravična, ampak je v nasprotju z osnovno strukturo resničnosti. Sčasoma se bo zaradi lastnega neravnovesja porušila.

————————————————————————————–

Zaključek

Kybalion se začne z obljubo: “Načel resnice je sedem; kdor jih razume, ima čarobni ključ, pred katerim se vrata vseh templjev odpirajo.”

Sedem načel razkriva nekaj globokega o denarju, česar ekonomija sama ne more zajeti.

Fiat denar krši načelo Mentalizma z uporabo mentalne manipulacije (»forward guidance«, nadzor, narativa), da ohranja iluzijo. Krši načelo Usklajenosti, ker ustvarja izkrivljanja na osnovni ravni, ki se nato širijo skozi vse plasti družbe. Krši Vibracijo, ker nenehno spreminja »frekvenco« denarja in ustvarja kaos. Krši Polarnost, ker problem in rešitev prikazuje kot nekaj različnega, čeprav gre za isto silo na različnih stopnjah. Krši Ritem, ker ojačuje nihanje nihala namesto da bi pomagal ljudem, da ga presežejo. Krši Vzrok in posledico, ker skriva vzroke in množice ohranja kot figure. In krši Spol, ker zatira ženski princip ter ustvarja kulturo potrošnje namesto ohranjanja.

Bitcoin je usklajen z vsemi sedmimi.

Njegov mentalni okvir temelji na matematični resnici, ne na institucionalnem zaupanju. Njegova transparentna osnova ustvarja skladnost z vsemi poštenimi sistemi nad njim. Njegov predvidljiv urnik izdaje daje stabilno in zanesljivo »frekvenco«. Denar preobraža iz razvrednotenega pola v trden, zanesljiv pol. Njegov ritem je naraven in vnaprej določen, ne umetno ustvarjen ali okrepljen. Njegova vzročna struktura je javna in preverljiva, zato figure postanejo igralci. In ponovno vzpostavi ravnovesje med moško in žensko ekonomsko energijo, saj varčevanje ponovno postane racionalno.

To lahko imenuješ naključje. Toda hermetična tradicija bi to imenovala drugače. To je usklajenost z načinom, kako realnost dejansko deluje. In vsak sistem, ki je usklajen z realnostjo, bi po njenem prepričanju dolgoročno obstal.

Buckminster Fuller je dejal, da stvari nikoli ne spremeniš z bojem proti obstoječi resničnosti. Če želiš nekaj spremeniti, zgradi nov model, ki obstoječega naredi nepotrebnega.

Mislim, da teh sedem načel pokaže, zakaj je Bitcoin prav tak model. Ne samo zato, ker je boljša tehnologija ali boljša ekonomija, ampak ker je usklajen z nečim globljim. Z nečim, kar so stari misleci razumeli in zapisali v knjigo, ki že več kot stoletje potrpežljivo čaka, da jo uporabimo.

Ključ je bil vedno tam. Samo prava vrata je bilo treba odpreti.

Študiraj Bitcoin.

————————————————————————————–

Original: The Seven Principles of Sound Money – Bram Kanstein @brank na X

The post Sedem načel zdravega denarja appeared first on Bitcoin Zasavje.

Zlato je nekoč dobro delovalo, vendar je bilo fizično, zato je s širitvijo trgovine iz lokalnih skupnosti na mednarodno trgovino izmenjava zlata med posamezniki postala nepraktična. Rešitev za to slabost je bila centralizacija (uporaba bančnih knjig ali bančnih „bankovcev oz. potrdil“) in digitalizacija (digitalizacija bankovcev/pogodb), kar je bankam omogočilo, da so postale posrednice vseh prenosov denarja, ki niso bili izvedeni med posamezniki. Fizična narava zlata je pripeljala do uvedbe papirnatega/digitalnega denarja, podprtega z zlatom, vendar pa je to na koncu pripeljalo do fiatnega denarja – denarja, ki ga izdaja vlada in ni podprt z ničemer, niti z zlatom. Fiatni denar ne stane nič (nastane s pritiskom na gumb), ni redek in omogoča vladam, da se izognejo tržnim silam. Omogoča vladam, da se vedno širijo, kar olajšuje neizprosen in postopni pohod k svetovnemu totalitarizmu.

Satoshi Nakamoto je ta problem rešil z Bitcoinom.

REŠITEV
Z uporabo razpršene knjige (knjiga pomeni evidenco vseh transakcij; razpršena pomeni, da obstaja na več mestih hkrati, sinhronizirano) in izginotjem iz javnosti je ustvaril denar, ki nima centralne oblasti, nima direktorja – nikogar, ki bi ga lahko prosili/prisilili, da ga ukine ali spremeni. Da bi odpravili Bitcoin, bi bilo treba izbrisati vsako posamezno vozlišče, ki jih je po vsem svetu na desettisoče.

To pomanjkanje centralne oblasti v digitalnem žetonu bi po starem pustilo problem – dvojno porabo. Kako je lahko kdorkoli prepričan o resničnem stanju knjige? Kaj če se žeton, ki obstaja v denarnici številka ena in je bil porabljen, ponovno porabi iz denarnice številka ena? Kdo odloča, katero plačilo je bilo prvo in katero je bilo izvedeno za njim (in je zato nelegalno)?

To je bilo delno rešeno z ustvarjanjem časovne verige („blockchain“). Transakcije so razvrščene v bloke – podatki so združeni, kot strani v knjigi – in vsak blok vključuje hash prejšnjega bloka. Za več podrobnosti o tem, kako deluje blockchain in za kaj se uporablja, kliknite tukaj.

Z blockchainom se vrstni red teh blokov ne more preprosto spremeniti, ne da bi to kdo opazil. Če nekdo spremeni transakcije v bloku številka ena, se bo spremenil hash bloka ena. Hash bloka številka ena je del podatkov bloka številka dva. To pomeni, da bo sprememba bloka številka ena povzročila, da bodo podatki (hash) v bloku številka dva napačni. To pomeni, da bo blok številka dva neveljaven. Če je blok številka dva neveljaven, potem bodo vsi bloki po njem neveljavni. Blok številka 750.000 ne more biti veljaven, če blok številka dva ni veljaven:

Blockchain omogoča, da je glavna knjiga zaščitena pred ponarejanjem.

Drugi del rešitve za dvojne porabo pa je dokaz o delu (proof-of-work). Upoštevajte, da je ponovno razvrščanje (ali prepisovanje) blokov dejansko precej enostavno (in skoraj brez stroškov) – potrebujete le računalnik, da ponovno izračuna hash in poveže bloke med seboj. Če vam je bila predstavljena nova različica, brez dokaza o delu ni mogoče vedeti, katera različica je pravilna. Satoshi Nakamoto je uporabil PoW (proof-of-work, ki ga je prej izumil dr. Adam Back), da je proizvodnja takšnih hashov postala draga.

To vrednotenje je bilo uvedeno z dodajanjem pravila v protokol Bitcoin, ki omejuje veljavnost rezultatov hashov in zahteva več poskusov brute forca hashov, da se izpolni zahteva (brute force = surova računska moč). To se izvaja z naključnimi poskusi brute forca s pomočjo računalnika (,ki porabljaja električno energijo, vendar se to pogosto pojasnjuje na napačen način, ki ga poznavalci bitcoina sovražijo. »Rudarji bitcoina iščejo rešitve za težke matematične probleme.« To v resnici niso matematični problemi.

Če bi napadalci želeli spremeniti blok ena, bi morali najti tudi veljaven hash (z vnosom in ponavljanjem nekaterih nesmiselnih podatkov, dokler hash ne bi bil veljaven), nato pa novi hash vnesti v blok dva in s tem razveljaviti hash bloka dva. Blok dva bi morali spremeniti tako, da bi bil hash pravilno izračunan, nato pa ta hash vnesti v blok tri in s tem spremeniti blok tri.

Nato bi morali ponoviti delo, opravljeno za hash bloka tri, in tako naprej, vse do trenutnega bloka. Energija, porabljena za rudarjenje blokov Bitcoin, tako ščiti omrežje pred napadi, saj je ponovitev porabe vse energije preveč draga in praktično nemogoča. Za ponovno vzpostavitev timechain Bitcoina iz bloka ena bi bilo potrebno ponoviti celotno svetovno kumulativno energijo, porabljeno za Bitcoin do sedaj.

Proof-of-work omogoča, da je bitcoinova veriga blokov odporna proti ponarejanju.

Drugi namen PoW je rešiti »problem bizantinskih generalov«. Ta se pojavi v razpršenem omrežju računalnikov, ki morajo vsi poznati trenutno stanje, pri čemer ni mogoče zaupati nobenemu sporočilu med računalniki, da poroča o resničnem trenutnem stanju (prav tako kot v primeru bizantinskih generalov).

Problem bizantinskih generalov se reši z uvedbo pravila, da je veriga bitcoin blokov z največjim skupnim delom veljavna veriga (pogosto »najdaljša veriga«). To odpravlja potrebo po zaupanju v avtoriteto, ki bi določila, katera različica časovne verige je veljavna, če pride do neskladja, in se preprosto zanaša na to, da se vsi strinjajo s pravilom »največ dela = veljavna veriga«.

Drugi problem, ki ga je Nakamoto upošteval pri ustvarjanju novega denarja, je problem pravičnega izdajanja in kako to storiti na način, ki bi omogočil čim večjo sprejetost. Nakamoto je to dosegel s postopnim izdajanjem novih kovancev, kar je nekaterim poznejšim uporabnikom omogočilo dostop do novo izdanih kovancev.

Ko se je Bitcoin prvič pojavil leta 2009, so rudarji za vsak izrudarjen blok prejeli nagrado 50 bitcoinov. Rudarjem se danes za vsak izrudarjen blok, ki se pojavi v povprečju vsakih 10 minut, izda nagrada 3,125 bitcoinov, število izdanih kovancev pa se na vsakih 210.000 blokov, kar je približno vsake 4 leta, prepolovi. Temu pravimo halving (razpolovitev). Zaradi programirane razpolovitve izdaje novih bitcoinov bo prišel dan (predvideno v letu 2140), ko nadaljnje deljenje ne bo več mogoče zaradi najmanjše enote (1 Satoshi = 0,00000001 bitcoin), zato je ponudba matematično omejena in je zelo blizu 21 milijonov kovancev.

Prilagajanje težavnosti rudarjenja je ključnega pomena tudi za preprečitev, da bi bila omejitev ponudbe 21 milijonov kovancev uvedena predčasno – za izkušene uporabnike bitcoina je zanimivo, da prilagajanje težavnosti ne vpliva na omejitev ponudbe bitcoina kot takega – preprečuje le spremembo časovnega razporeda izdaje. Tudi če ne bi bilo prilagajanja težavnosti, omejitev 21 milijonov ne bi mogla biti presežena. Za tiste, ki jih zanima, kako deluje rudarjenje in prilagajanje težavnosti, bo to pojasnjeno v tem eseju.

Na nastanek denarja prihodnosti pa je vplivala predvsem teorija iger (John Nash – Game Theory). Na enak način, kot je človeški genom končno odgovoren za veličastne spomenike in umetniška dela, teh stvari v našem genetskem kodu dejansko ni. To opisuje knjiga in izraz »The Extended Phenotype« (Razširjeni fenotip), ki ga je skoval Richard Dawkins. Kodeks bitcoina povzroča, da ljudje ravnajo na tak način, da zagotovijo njegov uspeh. Ko se poglobiš v bitcoin in teorijo iger, ki ga obdaja, prideš naravno do tega zaključka:

Edina stvar, ki lahko ustavi bitcoin, je svetovno usklajen avtoritarizem, edina stvar, ki lahko ustavi svetovno usklajen avtoritarizem, pa je bitcoin.

DODATEK
Obstaja veliko skrbi oziroma možnih pomankljivosti tega denarja, katere skrbijo nove uporabnike, ki se šele spoznavajo z Bitcoinom kot denarjem – to je normalno, in zagotavljam vam, da so bile prav vse ovržene. Ostane vam le spoznanje, da je bil zadnji stavek tega eseja resničen.

Morda boste želeli prebrati katere so najpogostejša nasprotovanja Bitcoinu, vse te skrbi pa so ovržene na tem linku.

Ta esej je napisal @parman_the iz twitterja, prevedel in priredil pa ga je PjerdBrt. (18. sep. 25, cena BTC 100k€)

The post Denar – problem in predlagana rešitev appeared first on Bitcoin Zasavje.

Milton Friedman je bil na obisku na Kitajskem, ko so mu uradniki pokazali delavce, ki so z lopatami kopali kanal, da bi ustvarili čim več delovnih mest. Friedman je odgovoril: »Zakaj jim potem ne date žlic?« Zveni logično, kajne? Več delavcev = boljše gospodarstvo?

Pozabavali se bomo z osnovno logiko, ki jo politiki spregledajo.

Kitajski uradniki so popolnoma spregledali bistvo. Ti niso bili najeti za ustvarjanje delovnih mest, ampak za gradnjo kanala.

Ustvarjanje delovnih mest je enostavno. Ustvarjanje vrednosti pa je izredno težko.

Jutri bi lahko uničili vse kmetijske traktorje v Ameriki. To bi čez noč ustvarilo mnogo novih delovnih mest v kmetijstvu. Toda ali bi kdo to imenoval napredek?

Ekonomisti vedo, politiki pa ignorirajo naslednje: izginjanje delovnih mest je običajno gonilo človeškega napredka.

Pred sto leti je 40% Američanov delalo na kmetijah. Danes je ta delež manj kot 2%. Kmetijska proizvodnja se je zaradi mehanizacije in inovacij eksplozivno povečala.

Kaj se je zgodilo z vsemi temi »izgubljenimi« delovnimi mesti na kmetijah?

Ko je kmetijstvo postalo učinkovitejše, je hrana postala cenejša. Ljudje so manj svojega dohodka porabili za hrano in več za druge stvari: avtomobile, zabavo, tehnologijo, storitve.

Gospodarstvo se ni skrčilo. Preoblikovalo se je.

Ti nepotrebni kmetijski delavci so postali tovarniški delavci, delavci v storitvenem sektorju, nato pa delavci v znanosti.

To je paradoks, ki ga politiki ne morejo razumeti: uničenje neučinkovitih delovnih mest ustvarja prostor za dragocena delovna mesta.

Vsak iPhone je uničil na tisoče delovnih mest: operaterje javnih telefonov, ustvarjalce filmov, prodajalce v glasbenih trgovinah in dispečerje taksijev.

Vendar je ta sprememba ustvarila povsem nove industrije, ki si jih nismo mogli niti predstavljati.

Vladni programi za ustvarjanje delovnih mest to popolnoma spregledajo. Njihov namen je zadovoljiti potrebe vlad in politikov, ne potrošnikov.

Politiki dobijo zasluge za „ustvarjanje delovnih mest“. Vendar pa nikakor ne morejo ustvariti vrednosti. Ne morejo napovedati, katere veščine bo trg nagradil. Nikakor ne zmorejo pogledati za vogal, čeprav bi nas o tem radi prepričali…

Trg pa lahko to stori za nas. Cenovni signali podjetnikom povedo, kam naj vlagajo, katere veščine naj razvijajo in katera delovna mesta so pomembna.

Najboljši program za ustvarjanje delovnih mest v zgodovini ni vladni program.

To je podjetništvo in prosti trg, ki nagrajuje tiste ljudi, ki rešujejo resnične probleme za resnične ljudi.

Steve Jobs ni obogatel z ohranjanjem zastarelih delovnih mest. Postal je bogat, ker je pametne telefone naredil dostopne vsem, s čimer je odpravil nekatera delovna mesta, hkrati pa ustvaril na milijone drugih.

To ni uničenje. To je preobrazba.

Boj za gospodarsko svobodo se začne z razumevanjem te preproste resnice: politiki, ki obljubljajo, da bodo »rešili delovna mesta«, v resnici obljubljajo, da bodo ustavili napredek.

Hočejo, da še naprej kopljete z lopatami, medtem ko bi lahko gradili z buldožerji.

Opomba: Povzeto po X (Twitter) Students For Liberty @sfliberty

The post Razkrinkan mit o centralnem planiranju appeared first on Bitcoin Zasavje.

SLOVARČEK IZRAZOV

Semenska fraza (angl. Seed phrase) – niz 12 naključnih besed, ki predstavljajo dostop do vaših sredstev

PIN koda – zaporedje številk, ki odklepajo vašo napravo. PIN koda varuje samo strojno denarnico in je ne potrebujete pri uvozu semenske fraze na novo napravo.

Geslo (angl. passphrase) – dodatna fraza, ki lahko vsebuje črke, številke, znake in presledke, in vam omogoča dodaten nivo zaščite digitalne denarnice.

Zasebni ključ (angl. Private key) – niz črk in številk, ki predstavljajo dostop do vaših sredstev. Zasebni ključ se zaradi praktičnosti večinoma izraža v obliki semenske fraze in vam ga ni potrebno poznati.

Javni ključ (angl. Public key) – niz črk in številk, iz katerega se generira naslov denarnice.

Naslov denarnice (angl. Wallet address) – naslov, ki vam ga izpiše naprava, ko želite prejeti sredstva v vašo digitalno denarnico. Naprava naslove zaradi višje zasebnosti spreminja, vendar lahko posamezen naslov uporabite tudi večkrat. Skupek stanj na vseh naslovih, ki pripadajo vašemu javnemu ključu, predstavljajo vašo bitcoin denarnico in s tem vaše bitcoine.

BIP-39 – standard bitcoinovega protokola, ki omogoča izražanje vašega zasebnega ključa v obliki 12. naključnih besed (semenske fraze).

—————————————————————————————————–

Asimetrična kriptografija – SHA256

—————————————————————————————————-

Ko osvojite bistvene informacije o bitcoinu, postane pošiljanje ali prejemanje bitcoina enostavno, podobno kot uporaba katere koli druge digitalne plačilne storitve. Ta vodnik opiše postopek izvedbe prve bitcoin transakcije in vam pomaga, da vam uspe poslati sredstva brez stresa in težav.

Nastavitev Bitcoin denarnice

Pred izvedbo katere koli transakcije potrebujete Bitcoin denarnico za pošiljanje ali prejemanje sredstev. Bitcoin denarnica je programska ali strojna oprema, ki hrani zasebne ključe, potrebne za dostop do in upravljanje Bitcoina.

Obstaja več vrst Bitcoin denarnic:

Spletne denarnice: To so skrbniške ali menjalniške denarnice, dostopne prek spletnega vmesnika. Te so najenostavnejše za uporabo, vendar sredstva niso po vašo kontrolo.

Programske denarnice (vroče denarnice): To so aplikacije, ki jih lahko prenesete na telefon ali računalnik. Priljubljene so Sparrow, Green, Phoenix, BlueWallet,… Te denarnice omogočajo hiter dostop do Bitcoin omrežja.

Strojne denarnice (hladne denarnice): To so fizične naprave, kot so Jade, Bitbox, Trezor ali Bitkey denarnice, ki shranjujejo zasebne ključe brez povezave do interneta. So veliko varnejše od programskih denanic, vendar zahtevajo nekaj dodatnih korakov za nastavitev. Svojo si lahko izberete na bitcoin-shop.si

Kako nastaviti Bitcoin denarnico

1. Prenesite denarnico: Izberite denarnico in jo prenesite z uradne spletne strani ali trgovine z aplikacijami. Pri strojnih denarnicah kupite napravo na zaupanja vredni uradni spletni strani in sledite korakom v navodilih.
   Pri spletnih denarnicah se morate registrirati na spletni strani ponudnika ali borze in morda opraviti postopek KYC (identifikacija stranke).
2. Ustvarite novo denarnico: Odprite aplikacijo in sledite navodilom za ustvarjanje nove Bitcoin denarnice. To običajno vključuje generiranje obnovitvenega ključa (recovery seed), kar je niz besed, ki omogočajo obnovitev Bitcoina v primeru izgube ali poškodbe naprave. Spletne denarnice na menjalnicah ne ponujajo opcije generiranja obnovitvenih ključev saj so sredstva po kontrolo menjalnic in nimate direktnega dostopa do svojih bitcoinov.
3. Strojna denarnica: Pri tej vrsti denarnice se zasebni ključi generirajo neposredno na napravi, vi pa jih morate prepisati z zaslona naprave. V primeru okvare naprave je obnovitev možna samo z uporabo teh ključev.

Varnostno shranite obnovitveni ključ (semenska fraza – seed phrase) : Zapišite obnovitveni ključ na papir ali ga vgravirajte na kovinsko ploščico ter ga shranite na varno mesto. Nikoli ga ne delite z nikomer, saj omogoča popoln dostop do vaših bitcoin zasebnih ključev.

—————————————————————————————————–

Prejemanje Bitcoina

Ko je denarnica nastavljena, lahko prejmete Bitcoin bodisi z nakupom na borzi, od prijatelja ali kot plačilo za blago ali storitve.

1. Pridobite naslov denarnice: Odprite aplikacijo in poiščite možnost »Prejemanje« (Receive). S tem ustvarite edinstven Bitcoin naslov—dolgo zaporedje črk in številk. Nekatere denarnice omogočajo tudi QR kodo za lažje skeniranje. Vedno preverite naslov. V primeru uporabe strojne denarnice preverite naslov še na sami napravi.

1. Delite Bitcoin naslov: Posredujte ta naslov osebi ali storitvi, ki vam pošilja bitcoin. Dvakrat preverite naslov, saj so Bitcoin transakcije nepovratne.
2. Počakajte na potrditev transakcije: Ko je Bitcoin poslan na vaš naslov, traja nekaj časa, da ga Bitcoin omrežje potrdi.
   Začetna potrditev lahko traja približno 10 minut, vendar je za popolno zagotovitev transakcije potrebnih več potrditev. Večina denarnic prikazuje stanje transakcije in obvesti uporabnika, ko je potrjena. Če imate ID transakcije, jo lahko preverite na mempool.space.

Pošiljanje Bitcoina

Ko imate Bitcoin v svoji denarnici, ga lahko pošljete na drugo denarnico, uporabite za plačilo storitev ali za nakup izdelkov.

1. Pridobite Bitcoin naslov prejemnika: Zahtevajte naslov denarnice osebe, ki bo prejela Bitcoin.
2. Odprite aplikacijo denarnice: Poiščite možnost »Pošlji« (Send) in vnesite naslov prejemnika. Veliko denarnic omogoča skeniranje QR kode, kar zmanjša možnost napak pri vnosu.
3. Vnesite znesek za pošiljanje: Določite koliko bitcoina želite poslati. Bitcoin denarnice omogočajo pošiljanje majhnih količin (imenovanih satoshiji), zato ni treba pošiljati celotnega Bitcoina. Na primer, lahko pošljete 10.000 satoshijev (0.0001 BTC) ali manj.
4. Nastavite transakcijsko provizijo: Bitcoin transakcije zahtevajo omrežno provizijo za plačilo rudarjev, ki potrjujejo bloke in vpisujejo vašo transakcijo na omrežje. Nekatere denarnice omogočajo ročno nastavitev teh stroškov:
   • Nizka provizija: Počasnejša potrditev, še posebej v času večje obremenitve omrežja. Rudarji ponavadi najprej poberejo tiste transakcije, ki vsebujejo višje provizije zato je hitrost potrditve transacije odvisna od višine provizije.
   • Visoka provizija: Hitrejša potrditev, vendar dražja.
     Trenutne provizije lahko preverite na mempool.space.
5. Potrdite transakcijo: Pred potrditvijo preverite vse podrobnosti—naslov prejemnika, znesek in provizijo. Bitcoin transakcije ni mogoče razveljaviti, zato je natančnost ključnega pomena.
6. Pošljite in počakajte na potrditev: Ko potrdite transakcijo, se ta posreduje v Bitcoin omrežje. Tako kot pri prejemanju lahko prva potrditev traja nekaj minut, dodatne potrditve pa zagotavljajo večjo varnost.

Preverjanje transakcije

Vsaka Bitcoin transakcija je javno zapisana v verigi blokov (blockchain), ki je decentralizirana knjiga transakcij. S pomočjo raziskovalca blokov lahko preverite stanje transakcije.

1. Kopirajte ID transakcije (TXID): Po pošiljanju ali prejemu Bitcoina vam aplikacija denarnice prikaže ID transakcije. Kopirajte ga.

Uporabite raziskovalec blokov: Obiščite spletno mesto, kot je blockchain.com ali mempool.space, in prilepite ID transakcije v iskalno vrstico. Prikazali se bodo podatki o transakciji, vključno s številom potrditev in celotnim poslanim zneskom.

Varnostni nasveti za prvo Bitcoin transakcijo

Pri prvi Bitcoin transakciji je pomembno upoštevati varnostne ukrepe:

1. Dvakrat preverite naslove: Vedno preverite, ali je Bitcoin naslov pravilen, preden pošljete sredstva. Napake pri kopiranju ali zlonamerna programska oprema lahko povzročijo napačne transakcije.
2. Uporabite močna gesla in dvofaktorsko avtentikacijo (2FA): Zaščitite svojo denarnico z močnim geslom in omogočite 2FA, kjer je to mogoče.

Izogibajte se prevaram: Bodite pozorni na poskuse ribarjenja (phishing), lažne denarnice ali spletna mesta, ki se predstavljajo kot uradne Bitcoin storitve.

Zaključek

Izvedba prve Bitcoin transakcije je preprost postopek, ko enkrat razumete osnovne korake. Z nastavitvijo varne denarnice, prejemanjem Bitcoina in njegovim pošiljanjem s pravilnim preverjanjem lahko vsak samozavestno opravi svojo prvo transakcijo. Z malo vaje in pozornosti do podrobnosti bodo Bitcoin transakcije postale tako naravne kot uporaba katere koli druge plačilne metode.

The post Varna hramba bitcoina in vaša prva bitcoin transakcija appeared first on Bitcoin Zasavje.

Ko sem se začel zanimati za kriptovalute, sem raziskal in preizkusil mnogo tega, kar je na tem trgu obstajalo. Takrat se je vse slišalo zelo zanimivo, nekaj od tega celo zelo prepričljivo. Toda ne le jaz, prav vsi se učimo na težak in boleč način.

Iz tega razloga sem razpršil svoje naložbe, saj sem menil, da je to preudarno. Toda vse bolj ko sem se aktivno učil ali dlje ko sem bil prisoten na trgu, močnejše je bilo moje razumevanje, da je tu samo eno sredstvo, ki ga je vredno obdržati: Bitcoin.

Če ste novinec na področju kriptovalut, si lahko prihranite veliko bolečine in srčnih bolečin, če razumete razloge, zakaj je temu tako.

Tukaj so trije ključni razlogi, zakaj je Bitcoin edino kriptografsko sredstvo, ki ga je vredno držati:

• Digitalna redkost je enkratno odkritje
• Denar je mati vseh mrežnih učinkov, ki ravno zato teži le k enemu denarju
• Šibkost Bitcoinove konkurence

Razmislek o teh temah je lahko razlika med tem, ali boste imeli kaj od te ogromne Bitcoin priložnosti, ki je pred vami ali pa jo boste povsem spregledali. Pa poglejmo podrobneje.

——————————————————————–

Digitalna redkost je enkratno odkritje

Na internetu ne morete shraniti vrednosti. Internet so le informacije, izražene kot 0 in 1, ki jih računalnik prevede v besede in slike. Problem informacij je, da jih je enostavno mogoče kopirati in prilepiti. To je opredeljujoča lastnost informacij – so dematerializirane, kar jim daje neverjetno dvojno lastnost, in sicer prenos s svetlobno hitrostjo in neskončno možnostjo kopiranja.

Vendar ta ponovljivost ne deluje za vrednost.

Da bi vrednost lahko obstajala na internetu, je bilo treba znotraj neomejenega internetnega prostora vzpostaviti končni sistem, katerega arhitektura lahko zanika informacijsko ponovljivost in tako ustvari sistem digitalne redkosti.

In to je bilo prebojno odkritje Bitcoina.

Bitcoina ne morete kopirati in prilepiti zato, ker Bitcoin ni slika, sestavljena iz 0 in 1. Nasprotno, ko ste lastnik 1 bitcoina, je vaša resnična last le strinjanje vseh računalnikov v omrežju Bitcoin, da imate lastninsko pravico nad 1/21 milijona zaloge vseh bitcoinov. V tem smislu nimate v lasti ničesar oprijemljivega; v lasti imate le neodtujljivo lastninsko pravico. In navsezadnje je to bistvo vrednosti – enostranski nadzor nad nečim končnim in vrednim.

Ta sistem vrednostnega soglasja ima manjšo težavo. Čeprav je znotraj meja tega ograjenega sistema nemogoče kopirati vrednost, je še vedno mogoče kopirati ali prilepiti celoten sistem.

Informacije, ki jih je mogoče kopirati, je seveda mogoče kopirati v neskončnost. Oblikovanje popolnoma nove kopije prvotnega sistema ima minimalne mejne stroške. In to smo videli pri vseh ostalih “kripto” sredstvih. Bitcoin je izvirni primer sistema digitalne redkosti. Vsaka druga kriptovaluta je le kopija tega sistema digitalnega pomanjkanja, opremljena z različnimi zvončki in piščalkami, da se na pogled zdi drugačna, novejša in boljša.

Ko sem leta 2021 prvič naredil to grafiko, da bi poudaril neskončno ponovljivost kriptovalut, je bilo vseh kriptovalut pribljižno 7.000. Danes (2.8.23) jih je okoli 28.000. 4krat več v le 2 letih.

Če je nekdo leta 2021 kupil fiksni % novih kriptovalut, je bil njegov % lastništva celotne ponudbe na trgu „kopij digitalne redkosti“ še vedno 4x razredčen. To je 75% razvrednotenje v samo dveh letih.

Seveda ob predpostavki, da so vsi projekti kriptovalut enako dragoceni. Zdaj pa upoštevajmo realnost vrednosti…

——————————————————–

Denar je mati vseh mrežnih učinkov, ki ravno zato teži le k enemu denarju

Učinki omrežja se pojavijo vedno, ko se vrednost sistema poveča s povečanjem števila uporabnikov. (Telefoni, internet, Facebook itd.) Metcalfov zakon opisuje vrednost omrežja kot sorazmerno s številom uporabnikov^2.

Denar je mati vseh mrežnih učinkov – z izbiro oblike denarja, ki jo cenijo tudi drugi, pridobivamo vrednost, če pa se odločimo napačno, to vrednost izgubimo. Zaradi tega pritiska se denar nagiba le k enemu.

Zato se je po več kot 70.000 letih eksperimentiranja prostega trga z različnimi vrstami blaga kot denarja kot edini svetovni denarni standard uveljavilo zlato. Zlato je bilo blago, ki ga je bilo najtežje narediti več, zato je bilo najzanesljivejše sredstvo za shranjevanje vrednosti težko prisluženega bogastva.

Zato ljudje v zlatu hranijo ~40krat več bogastva (~12T $ skupne vrednosti) kot v srebru, ki je na drugem mestu po vrednosti (~300 milijard dolarjev skupne vrednosti).

To se imenuje Schellingova točka, osrednja točka teorije iger. Ko ljudje shranjujejo bogastvo, po svoji naravi izberejo tisti denar, za katerega predvidevajo, da ga bodo v prihodnosti cenili tudi drugi.

Glede na to posodobimo naš zgornji graf, da prikažemo relativno vrednotenje obstoječih kriptovalut, ki ga predstavlja velikost posameznega kroga.

Razmislite, kaj bi se zgodilo, če bi zgornjo grafiko pokazali 100 ljudem in jih prosili, naj izberejo, kateri krog je najbolj dragocen. Še bolje, kateri krog bi po njihovem mnenju izbralo preostalih 99 ljudi. To je Schellingova točka, ne glede na to, ali se je udeleženci na trgu zavedajo ali ne.

———————————————————–

Šibkost Bitcoinove konkurence (Kriptografski Catch-22)

Poleg prednosti Bitcoina kot edine digitalne redkosti in prevladujočega mrežnega učinka je vredno razmisliti tudi o šibkosti Bitcoinove konkurence.

Čeprav trženje posamezne kriptovalute poudarja njen nabor funkcij in bleščečih specifikacij, so vse to le zvončki in piščalke. Pomembno je preprosto vprašanje: katero sredstvo ljudje izberejo za hrambo vrednosti? Bitcoin ima veliko prednost.

Zato so vsi altcoini, ustvarjeni po Bitcoinu, poskušali nadoknaditi zaostanek.
Vendar pa to, kar je potrebno za dohitevanje, onemogoča, da bi bil kateri koli altcoin pravi konkurent Bitcoinu.

V znamenitem satiričnem vojnem romanu Catch-22 se glavni junak spopada s paradoksom vojaške politike: če je vojak nor, mu ni treba iti na misijo; toda nor vojak mora zaprositi za oprostitev in s to prošnjo dokazati, da ni nor.

Vsak novonastali projekt na področju kriptovalut se sooča z lastnim nemogočim paradoksom, ko poskuša dohiteti Bitcoin – kriptografski Catch-22:

Brez vodstvene ekipe in marketinškega proračuna ne morete dohiteti Bitcoina.

Z vodstveno ekipo in proračunom za trženje ste podjetje, ki se le maskira kot decentralizirani protokol.

Končni rezultat tega je povsem jasen: skoraj vsi od 30.000 kriptoprojektov, ki se poskušajo uveljaviti na trgu, je, če uporabimo priljubljeni izraz vodje SEC Garyja Genslerja, projekt DINO („decentraliziran samo po imenu“). Imajo vodstvene ekipe, ki si prizadevajo za vodenje projekta s ciljem zagotoviti donosnost naložbe za imetnike njihovih kriptožetonov. Po nedvoumni opredelitvi Howeyjevega testa to pomeni, da gre za podjetja, ki ponujajo nelicencirane vrednostne papirje (securities).

S tem je kršena zakonodaja o vrednostnih papirjih (securities) in v vseh teh primerih obstaja centralizirana vodstvena ekipa, ki jo lahko komisija SEC pokliče k odgovornosti.

In dejansko smo zdaj vstopili v obdobje izvrševanja. Prav ta teden (članek je iz 2.8.23) je SEC vložila tožbo zoper prvoklasnega nateguna in ustanovitelja HEX zaradi treh primerov goljufije & povedala izvršnemu direktorju družbe Coinbase, da je „vsako [kripto] sredstvo razen Bitcoina le nekak security“.

—————–

Povzetek

• Bitcoin je izum digitalnega pomanjkanja in od takrat je vsaka kriptovaluta kopija tega sistema.
• Denar je mati vseh omrežnih učinkov in Bitcoin je že zmagal
• Vsi bitcoinovi izzivalci so podjetja, ki spodbujajo nelicencirane ponudbe vrednostnih papirjev, in komisija za vrednostne papirje in borzo jih preganja. (stillman opomba: razmere dandanes so se malce spremenile, saj je sam predsednik Amerike izdal svoj šitcoin in nastavil vodjo SECa)

Zdaj, ko je v igri vaš težko prisluženi denar, izberite krog, za katerega menite, da ga bodo drugi najbolj cenili. A ne čakajte predolgo, saj se 99 % sveta trenutno odloča enako.

Ta objava je bila narejena za posredovanje prijateljem in družini, da bi pokazali, zakaj Bitcoin in ne „kripto“.

—————————————–

Originalni članek: The Crypto Catch-22: Why Bitcoin Only ; Jesse Myers, 2.avg.2023

Članek prevedel in priredil, Pjer d’Brt

The post Zakaj je pomemben samo Bitcoin appeared first on Bitcoin Zasavje.

Ni vam treba razumeti, kako Bitcoin deluje, da bi imeli od njega koristi, tako kot vam ni treba razumeti, kako deluje TCP/IP, da bi lahko uporabljali internet. Vendar nadaljujte, ker je to precej zanimivo, in obljubim, da bom poskrbel, da bo razumljivo.

HASH funkcija

Začnimo s shemo, ki jo bom razložil v nadaljevanju.

Na levi stani je INPUT, na sredini je FUNKCIJA, na desni pa je OUTPUT. Input je lahko katerikoli podatek, če je le digitalen. Lahko je poljubne velikosti, le da ga zmore obdelati računalnik. Podatki se posredujejo programu SHA256. Program vzame podatke in iz njih izračuna naključno število, ki je videti kot naključno, vendar ima posebne lastnosti (o njih bomo govorili pozneje).

Prvi algoritem SHA (Secure Hash Algorithm) je prvotno razvila NSA, zdaj pa obstaja veliko različnih različic (Bitcoin uporablja SHA256). Gre za niz navodil, kako premešati podatke na zelo zapleten, vendar natančno določen način. Navodila niso skrivnost in jih je mogoče narediti tudi ročno, vendar je to zelo zamudno.

Pri SHA256 je rezultat 256-bitno število (kar ni naključje).

256-bitno število pomeni binarno število, dolgo 256 cifr. Binarno pomeni, da je vrednost predstavljena z dvema simboloma, 0 ali 1. Binarna števila lahko pretvorimo v katero koli drugo obliko, na primer v decimalno obliko, ki jo poznamo.

Čeprav funkcija vrne 256-mestno binarno število, je vrednost običajno izražena v hexadecimalni obliki, dolgi 64 mest.

Hexadecimalni format pomeni, da je namesto 10 možnih simbolov, kot smo jih vajeni pri desetiškem sistemu (od 0 do 9), na voljo 16 simbolov (deset, ki smo jih vajeni, od 0 do 9, ter črke a, b, c, d, e in f, ki imajo vrednosti od 11 do 15). Na primer, če želimo vrednost decimalnega števila 15 predstaviti v šestnajstiškem sistemu, zapišemo samo “f” in vrednost je enaka. Če potrebujete več podrobnosti, je na spletu na voljo veliko informacij s hitrim iskanjem v Googlu. 

Za prikaz delovanja SHA256 lahko vzamem število 1 in ga zaženem skozi spletni hash kalkulator in dobim ta rezultat (v Hexadecimalnem/šestnajstiškem zapisu):

INPUT je zgoraj, OUTPUT pa spodaj.

Vsi računalniki na svetu bodo dali enak izhodni rezultat, če je vhodni podatek enak in je uporabljena funkcija SHA256.

Izhodno hexadecimalnio/šestnajstiško število, če ga pretvorimo v desetiško, je (opazite, da je za zapis potrebnih več številk):

48,635,463,943,209,834,798,109,814,161,294,753,926,839,975,257,569,795,305,637,098,542,720,658,922,315

In pretvorjeno v binarno obliko je:

11010111000011010110010011100111111111100110100111111001110000110011101011010111000000001001110111111110101101000111111010101110100011110101101101001001110101010100010001011110001110101001001110000000001111001010010110111011011011110000111010110110100101111010111001101011100110101110011010111001101011100110101110011010111001101011100111

Za zanimivost, tukaj je ista vrednost v bazi 64 (pustil vam bom, da si sami izbrskate, kaj pomeni baza 64):

1w1k5/5p+cM61wCd/rR+ro9bSdVEXjqTgDylu28OtpY=

Upoštevajte, da je najmanjša možna vrednost, ki jo lahko vrne SHA256, nič, vendar je dolžina še vedno 256 mest. Tako je predstavljena ničla:

0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000

Največja možna vrednost pa je:

1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111

V decimalni obliki je to:

115,792,089,237,316,195,423,570,985,008,687,907,853,269,984,665,640,564,039,457,584,007,913,129,639,935

V šestnajstiškem zapisu je:

FFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFF

Upoštevajte, da je natanko 64 črk F.

Nulo v šestnajstiškem sistemu lahko preprosto zapišemo kot eno samo ničlo, vendar jih je za izpis hash 64, da bi upoštevali zahtevo po izpisu fiksne velikosti:

0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000

Tukaj je povzetek nekaterih dejstev o hash funkciji, ki jih je treba nujno upoštevati:

INPUTA ni mogoče določiti iz OUTPUTA

INPUT je lahko poljubno dolg

OUTPUT je vedno enako dolg

OUTPUT se bo vedno reproduciral enako, če boste zagotovili enak INPUT.

Vsaka sprememba INPUTA, ne glede na to, kako majhna je, bo povzročila nepredvidljiv in zelo različen izhod.

OUTPUT je “navidezno” naključen, vendar je dejansko determinističen (določljiv, kar pomeni, da je izračunan)

OUTPUTA ni mogoče napovedati. Lahko ga le izračunamo, kar pa zahteva merljivo količino dela z računalnikom (in ure s svinčnikom in papirjem! Ne delajte tega!).

Zdaj, ko razumete osnovni koncept, kaj je hash, lahko razumete razlago principa rudarjenja bitcoinov.

Preden nadaljujete, vam priporočam, da obiščete spletni hash kalkulator in se malo poigrate z njim ter sami preverite, kaj sem povedal o hash funkcijah. Hash kalkulator

RUDARJENJE

Začel bom s prikazom koncepta dela, od koder izvira »proof of work« v Bitcoinu.

Pojdite na spletni hash kalkulator in vpišite “I am creating 50 bitcoins and paying myself this amount.”

Natančno prepišite ta stavek, pri čemer je treba upoštevati velike in male črke, vključno s piko. Dobili bi morali dobiti ta rezultat:

Ustvarimo pravilo, ki pravi, da mora biti to sporočilo o plačilu veljavno, če se hash začne z enojno ničlo. Za to moramo nekako spremeniti vnos. Toda, kot ste se naučili, ni mogoče predvideti, kakšen bo OUTPUT za dani INPUT. Katero spremembo lahko naredimo, da zagotovimo, da se hash začne z ničlo?

Podatke moramo dodati z metodo poskusov in napak. Prav tako pa ne želimo spremeniti pomena vhodnega sporočila. Zato ustvarimo polje (dodeljen razdelek), imenovano “nonce”, ki bo vsebovalo nesmiselno vrednost.

Beseda “nonce” naj bi bila izpeljana iz “številka, ki se uporabi samo enkrat”, čeprav tega ne razumem najbolje.

Spodaj si oglejte, kako dodajanje dodatnega polja z naslovom “Nonce:” spremeni OUTPUT vrednost hasha.

Izpis se še vedno ne začne z ‘0’, zato dodajmo nekaj nesmislov (dodal sem nesmiselno črko ‘x’):

Še vedno se ne začne z ničlo. Poskusil sem še nekaj znakov, dokler se hash ni začel z ničlo:

Pa jo imamo. V skladu s pravili, ki sem jih določil, je besedilo v vnosnem oknu veljaven imaginarni blok bitcoinov z eno transakcijo, s katero sem plačal 50 bitcoinov.

Upoštevajte, da so bloki bitcoinov bistvene “strani” ledgerja. Vsak blok je oštevilčen in ustvarja nove bitcoine skupaj s transakcijami med uporabniki. To je zapis, v katerem živijo bitcoini.

Zdaj pa novo pravilo. V naslednji blok je treba vključiti hash prejšnjega bloka. Dodal bom nekaj kompleksnosti in dodal še nekaj dodatnih polj, da se približamo temu, kar je v pravem bloku bitcoinov …

Hash se začne s črko ‘f’ in ne ‘0’, zato bom moral preizkusiti nekaj vrednosti v polju nonce:

Tokrat sem imel več sreče in našel nonce že po 4 različnih poskusih. Za prvi blok sem jo našel po 22 poskusih – tu je nekaj naključij, vendar na splošno ni težko najti veljavnega hasha, če želimo dobiti le eno ničlo. Obstaja 16 možnih vrednosti za prvo števko hasha, tako da imam možnost 1 proti 16, da bo vsaka sprememba, ki jo naredim v vnosnem polju, povzročila, da bo prva števka hasha ‘0’.

Upoštevajte, da so polja Bitcoina podobna, vendar je v njih še več podrobnosti, ki jih nisem dodal, samo za ponazoritev, ne pa nujno za to, da bi natančno opisal, kako je videti blok Bitcoina.

Naslednjemu bloku bom dodal polje časa, saj ga potrebujem za razlago naslednje “prilagoditve težavnosti”:

Zgoraj je blok številka 3. Vključuje hash prejšnjega bloka, zdaj pa sem začel vključevati tudi čas. Za »nonce« sem uspešno poskrbel, da se je hash začel z ničlo (preprosto sem vpisoval ‘1’, dokler ni bil dosežen cilj hasha).

To je za zdaj dovolj, da lahko začnem razlagati nekaj zanimivih konceptov o verigi blokov Bitcoina in rudarjenju.

PRIDOBIVANJE BLOKA

Postopek rudarjenja je tekmovalen. Kdor prvi pridobi veljaven blok, si znotraj tega bloka plača nagrado, saj je blok zdaj veljaven. Rudar, ki isto številko bloka pridobi nekoliko pozneje (drugouvrščeni), ne dobi ničesar – ta blok je zavrnjen. Razlaga, zakaj je temu tako, bom razložil v dodatku.

Ko je blok 3 najden in razposlan vsem (vsem vozliščem /nodom Bitcoina), vsi rudarji prenehajo delati na bloku 3 in začnejo pridobivati blok 4. Zmagovalec objavi rezultat, nato pa vsi začnejo delati na bloku 5 itd.

Z vsakim blokom nastanejo novi bitcoini, ki skupaj tvorijo celotno dosedanjo zalogo. Če je rudarjev veliko, potem bodo statistično gledano bloki nastajali hitreje in bitcoini bodo nastajali hitreje. Težava, kajne?

V želji po omejeni ponudbi bitcoinov s predvidljivo izdajo v daljšem časovnem obdobju je Satoshi Nakamoto pomislil na to težavo in uvedel negativno povratno zanko, da bi proizvodnja blokov v povprečju potekala v 10-minutnih intervalih. Kako? Preverite, ali si lahko zamislite kakšen način. Za trenutek se ustavite in razmislite ter preverite, ali lahko pridete do enako genialne rešitve, in ko obupate, preberite naprej.

NODES: Omenil sem “veljavne” bloke. In kaj? Kdo preverja? Vozlišča Bitcoin preverjajo. Vsako vozlišče Bitcoina hrani kopijo verige blokov in po nizu pravil preverja, ali so novi bloki v skladu s pravili, in zavrne tiste, ki niso. Kje so pravila? V kodi. Računalnik, ki prenese kodo Bitcoina, je vozlišče.

PRILAGODITEV TEŽAVNOSTI (Difficulty adjustment)

Povprečni čas novih blokov Bitcoina izračuna vsako vozlišče vsakih 2016 blokov (zato je potrebno polje časa). To je del protokola in pravil, ki jih vozlišča upoštevajo. Za prilagoditev števila ničel, potrebnih za vsak hash bloka, se uporabi določena formula.

Strogo gledano se ne prilagodi število ničel, temveč ciljna vrednost, pod katero mora biti hash, vendar je razmišljanje o vodilnih ničlah preprostejše za razlago.

Če se bloki izdelujejo prehitro, se ciljna vrednost hasha prilagodi v skladu z vnaprej določenimi pravili, ki jih vsa vozlišča upoštevajo enako (to je v njihovi kodi).

Če ostanem preprost za svoj primer, recimo, da drugi ljudje tekmujejo z mano, bloki nastajajo prehitro in zdaj 4. blok potrebuje dve ničli namesto ene, v skladu z namišljenim izračunom.

Za dve ničli bom potreboval nekoliko več časa, vendar si predstavljamo, da z menoj tekmuje veliko drugih ljudi, tako da je skupni čas, ki ga vsakdo potrebuje za iskanje bloka, ohranjen na ciljni vrednosti.

Tukaj je naslednji blok:

Upoštevajte čas. Od prejšnjega bloka je minilo več kot 10 minut (čas sem si izmislil za demonstracijo). Desetminutni cilj je statističen, nikoli ni točno znano, kdaj se bo našel naslednji blok.

Nekaj minut sem se potikal po tipkovnici, dokler se nista pojavili dve ničli. To je bilo eksponentno težje kot najti eno samo ničlo. Verjetnost, da boste našli dve ničli zapored, je 1 proti 16 × 16 ali 1 proti 256.

Če se bo rudarjenju pridružilo več ljudi, ki bodo tekmovali za nove bitcoine, bodo sčasoma potrebne tri ničle.

Pravkar sem pogledal zadnji pravi blok bitcoinov, ki vsebuje hash prejšnjega bloka. Hash je bil:

000000000000000000084d31772619ee08e21b232f755a506bc5d09f3f1a43a1

To je 19 ničel! Pri vsakem poskusu je verjetnost, da boste našli takšen blok, 1 proti 1619. Rudarji bitcoinov opravijo veliko število poskusov na sekundo, in to kolektivno po vsem svetu.

Število poskusov na sekundo je znano kot “hash rate”. Trenutno je ocenjena svetovna hitrost »hash rate« nekaj manj kot 200 Tera hashov na sekundo (200 bilijonov na sekundo). Pri tolikšnem številu poskusov na sekundo se približno vsakih 10 minut najde blok, katerega hash se začne z 19 ničlami.

V prihodnosti, ko se bo pridružilo še več rudarjev, se bo hash rate še povečal, bloki bodo najdeni hitreje, težavnost Bitcoina pa se bo prilagodila tako, da bo zahtevala 20 ničel itd., kar bo ohranilo izdelavo blokov približno na vsakih 10 minut.

RAZPOLOVITEV / Halving

Ko se je bitcoin prvič pojavil, je bilo v vsakem bloku izdelanih novih 50 bitcoinov. Pravila verige blokov bitcoin določajo, da se po vsakih 210.000 blokih nagrada prepolovi. Ta trenutek je znan kot “razpolovitev” ali halving in se zgodi približno na vsaka štiri leta. Razpolovitev skupaj s prilagoditvijo težavnosti ohranjanja blokov v 10-minutnih intervalih pomeni, da bo okoli leta 2140 nagrada za blok znašala 0,00000001 ali 1 Satoshi, najmanjša enota bitcoina, in je ne bo več mogoče razpoloviti. Rudarjenje se ne bo ustavilo, vendar bo “nagrada za blok” enaka nič. Od tega trenutka naprej ne bo ustvarjenih novih bitcoinov, število bitcoinov pa je matematično izračunljivo in dovolj blizu 21 milijonom kovancev. Tako je znana skupna ponudba – ta je programsko določena.

Rudarji pa bodo še vedno nagrajeni, vendar ne z “nagrado za blok”, temveč s provizijami za transakcije – razloženo v nadaljevanju.

Kako natančno se nagrada za blok zmanjša na polovico? To je v kodi, programu, ki ga hranijo vozlišča. Vedo, da je treba zavrniti vsak nov blok po 210.000, za katerega rudar plača več kot 25 bitcoinov.

PROVIZIJE ZA TRANSAKCIJE:

Do zdaj sem prikazal le namišljene bloke z eno samo transakcijo, transakcijo, pri kateri rudar dobi nagrado. To se imenuje “coinbase transakcija”.

Ni poimenovana po podjetju Coinbase. Podjetje se je poimenovalo po transakciji coinbase in ne obratno, da ne bo pomote.

Poleg coinbase transakcije obstajajo tudi transakcije, pri katerih ljudje plačujejo drug drugemu. Tukaj je namišljen primer:

Tokrat se nisem ukvarjal z iskanjem pravega hasha (Pravzaprav je pravi hash sporočen v bloku 200.001). Nonce sem si izmislil samo za zabavo, vendar opazite, da je vanj mogoče vgraditi sporočilo.

Satoshi je v prvi blok Bitcoina (The Genesis Block) po časopisnem naslovu za tisti dan znamenito vključil besede “Kanclerka na robu drugega reševanja bank”.

Pomembno je, da je vključenih 132 transakcij (vse niso prikazane). Oglejte si transakcijo št. 132 – 2,3 bitcoina z nekega naslova plača 2,1 bitcoina drugemu naslovu in tudi drugemu naslovu znesek 0,1 bitcoina (uporabil sem pike, da bi skrajšal dolžino naslova).

Tako vir 2,3 bitcoina plača skupaj 2,2 bitcoina (2,2+0,1=2,2). Ali manjka 0,1 bitcoina? Ne, razliko zahteva rudar, kot bom pojasnil.

Rudar si lahko izplača 25 bitcoinov kot nagrado za blok (ker je minilo 210.000 blokov, se je nagrada prepolovila s 50 na 25). Toda če pogledate, je transakcija na platformi coinbase 27,33880022. Dodatnih 2,33880022 bitcoina izvira iz drugih 132 transakcij v bloku – vsi vhodi bodo nekoliko večji od vsote izhodov. Torej rudar ustvari te “zapuščene” bitcoine kot plačilo samemu sebi.

Prostor v bloku je omejen. Ko je bil bitcoin nov, so lahko uporabniki pošiljali transakcije brez plačila, rudarji pa so transakcijo vključili v blok. Zdaj pa je uporabnikov več, in ker je uvrstitev v naslednji blok konkurenčna, uporabniki v transakcijo vključijo pristojbino, da bi rudarje privabili, da izberejo njihovo transakcijo namesto drugih.

Ko se nagrada za blok nenehno zmanjšuje, tako da se vsaka štiri leta prepolovi in sčasoma doseže ničlo, rudarji še vedno prejemajo plačilo na ta način.

Nekateri predlagajo, da nekega dne nagrada rudarjem ne bo zadostovala in da bo Bitcoin propadel. Ta pomislek je bil temeljito ovržen, zato ga tu ne bom ponavljal.

Ali je mogoče blok ponovno napisati?

To je zelo malo verjetno in vredno je razumeti, zakaj. Tako boste razumeli, zakaj so transakcije Bitcoina nespremenljive.

Prej sem pojasnil, da je hash prejšnjega bloka vključen v trenutni blok. To pomeni, da vsako urejanje transakcij v starem bloku spremeni hash bloka. Vendar je ta hash zapisan v naslednjem bloku, zato je treba naslednji blok posodobiti. Če pa spremenite hash, zapisan v naslednjem bloku, je treba spremeniti tudi hash.

Upoštevajte, da ob vsaki spremembi hasha izgubite vse te čudovite ničle in vam ostane le naključna oblika hasha – in ponovno morate opraviti vse delo, da dobite ničle nazaj. Če to storite za blok, ki ste ga skušali urediti, boste morali ponovno opraviti delo za naslednji blok in naslednji vse do zadnjega bloka. Ne morete se preprosto ustaviti pri starem bloku, saj so pravila Bitcoina takšna, da je najdaljša veriga blokov pravi zapis Bitcoina. Če se vrnete nazaj in uredite blok izpred 10 blokov, nimate več najdaljše verige. Dodati morate še 10 blokov in nato še malo več, saj je med ustvarjanjem teh 10 blokov prava veriga verjetno postala nekoliko daljša. Tekmovati morate, da bi prehiteli pravo verigo. Če vam to uspe, nova veriga postane prava veriga.

Ponavljanje kolektivnega napora celotnega sveta pri hashanju od urejenega bloka do najnovejšega bloka je ovira za spreminjanje Bitcoina. Energija je bila porabljena za ustvarjanje teh hashev z vsemi neverjetnimi ničlami in to porabo energije je treba ponoviti za spreminjanje Bitcoina. Zato energija, ki se porabi za rudarjenje Bitcoina, ni “zapravljena”; namenjena je obrambi Bitcoina pred spreminjanjem; da bi bil ledger (knjigovodski zapis) nespremenljiv, ne da bi bilo ob tem treba zaupati osrednji avtoriteti.

Kaj se zgodi, če dva rudarja hkrati najdeta blok?

To se dejansko občasno zgodi in vedno se uredi na naslednji način:

Vsako vozlišče bo najprej prejelo enega od novih skoraj istočasnih blokov in ga sprejelo, kasneje prispelega pa zavrnilo. To povzroči razcep omrežja, ki pa je začasen.

Za ponazoritev imenujmo enega od blokov modri in drugega rdeči (nimata barve, le potrpite).

Rudarji nato delajo na naslednjem bloku, vendar bo prišlo do razcepa glede tega, iz katerega bloka bodo podaljšali verigo.

Recimo, da je zmagovalni rudar našel blok z uporabo modre verige. Novi blok bodo poslali vsem vozliščem in najdaljša veriga bo očitna. Vozlišča, ki so sprejela rdečo verigo, jo bodo nato opustila in sprejela modro verigo.

Vsi rudarji, ki so delali na rdeči verigi, bodo prenehali z delom in bodo zdaj delali na daljši verigi, ki je modra veriga. Rdeča veriga je umrla.

Dodatek

Zakaj je blok drugouvrščenega rudarja neveljaven

Recimo, da je rudar-A pravkar izkopal blok 700.000. 30 sekund pozneje je tudi rudar B ustvaril drugačno različico bloka 700.000. Ko bo MINER-B objavil to alternativo, jo bo vsako vozlišče zavrnilo, ker so že videli in sprejeli blok MINER-A. Še več, v teh 30 sekundah je recimo MINER-C našel blok 700.001. Glede na to, da konkurenčni 700.000. blok MINER-B ne podaljšuje trenutne verige (ki je do 700.001), je iz tega razloga tudi zavrnjen.

Še bolj zanimivo pa je, da če bi MINER-B delal na bloku 700.001 namesto na konkurenčni različici 700.000, bi imel prav toliko možnosti za rudarjenje veljavnega bloka kot neveljavnega. Zato bi moral rudar takoj, ko vidi nov blok, usmeriti svoj trud v naslednji blok.

Če pa je rudar-B našel blok 700.000 eno sekundo po rudarju-A, potem je mogoče, da nekatera vozlišča najprej vidijo blok rudarja-A, nekatera pa blok rudarja-B, odvisno od geografskih lokacij in hitrosti interneta. V tem primeru pride do začasnega razcepa in nekateri rudarji si bodo prizadevali za razširitev ene različice, nekateri pa za razširitev druge. Kot je bilo prej pojasnjeno z uporabo deskriptorjev “modra veriga” in “rdeča veriga”, se bo sčasoma ena od različic razširila dlje pred drugo in soglasno postala veljavna različica.

Original: Armantheparman.com , SHA ans Bitcoin Minning Walktrough

The post SHA256 in Rudarjenje Bitcoina appeared first on Bitcoin Zasavje.

Okvir razmišljanja Michaela Saylorja (CEO MicroStrategy)PoW (Proof of Work – dokazilo o delu) razlikuje BTC od vseh drugih sredstev.

Uporaba energije v kombinaciji z denarnim omrežjem tvori 7 plasti varnosti. Vsaka plast deluje kot točka odpornosti proti motnjam in skrbi za rast omrežja. Več kot je uporabnikov omrežja, bolj je to odporno.

1. Plast: ENERGETSKA

Bitcoinu se neprekinjeno dovaja hash rate (stopnja računske moči mreže) in to energijo uporablja za preverjanje transakcij, izdajanje novih kovancev in varovanje omrežja. Njegova poraba energije je temeljnega pomena za varnost omrežja.

Poraba energije ustvari ščit šifrirane energije, ki ščiti omrežje pred napadi. Več energije kot porabi BTC, več energije mora pridobiti zlobni akter, da izvede 51 % napad. Trenutno bi za napad na omrežje potrebovali več kot 110 TWh.

Od porabe energije nima koristi le Bitcoin, temveč tudi proizvajalci energije, ki jo prodajajo. Proizvajalci energije vedno iščejo kupce za svojo odvečno energijo, zapravljeno energijo ali kadar imajo presežek energije zaradi majhnega povpraševanja ali nestalnih virov.

Bitcoin je kupec katere koli vrste energije v katerem koli obsegu.

Za delovanje minerjev vam ni treba biti v sorodni lokaciji, ni vam treba graditi dragih cevi in infrastrukture ter jih lahko vklapljate in izklapljate z nizkimi stroški. Zato so minerji odlični kupci neizkoriščene in zapravljene energije.

Koristi, ki jih BTC prinaša energetski industriji, se ne končajo pri dobičku.

Pri vetrni in sončni energiji je proizvodnja nestabilna. BTC deluje kot blažilnik, ki je prilagodljiv glede na povpraševanje po obremenitvi teh omrežij. Deluje kot blažilec udarcev ter v električno omrežje prinaša zanesljivost in odpornost na napake.

Rudarjenje bitcoinov pomaga tudi proizvajalcem energije, da upoštevajo vse strožje predpise o sežiganju plina, hkrati pa zmanjšujejo svoje skupne emisije toplogrednih plinov.

@CrusoeEnergy poroča, da njegova tehnologija zmanjša emisije CO2 za ~63 % v primerjavi s stalnim sežiganjem plina (~400.000 ton letnega zmanjšanja).

Zaradi vsega tega se minerska in energetska industrija odlično dopolnjujeta.

Rudarji bodo postali veliki in dragoceni kupci, pri tem pa bodo pridobili močne politične zaveznike. Energetska industrija je ena največjih lobističnih skupin, ki je zdaj spodbujena k zaščiti bitcoinov.

Bitcoin pridobiva energetski kapital za zavarovanje svojega omrežja.

Energetska industrija se vključuje v Bitcoin in bo zdaj aktivno branila hash zid, katerega del je. Zdaj je na voljo utrjen zid energije v višini 110 TWh, ki ga mora napadalec preskočiti, da bi ga lahko napadel.

Plast 2: TEHNOLOŠKA

Za napad na Bitcoin ne potrebujete le velike količine energije, temveč tudi ogromen hash rate, ki ga zagotavlja specializirana rudarska oprema, imenovana ASIC.

Zdaj za napad na omrežje potrebujete približno 100 Exahashov opreme za rudarjenje SHA-256.

Da bi dosegli 1 Exahash, je potrebnih ~10.000 minerjev. Torej bi slab akter potreboval ~1 milijon minerjev. Kako lahko napadalec na skrivaj pride do 1 milijona rudarskih naprav?

Poleg tega se bo z rastjo povpraševanja po bitcoinih (v minerski industriji) začelo razvijati več polprevodniških podjetij.

Za ohranjanje konkurenčnosti so potrebne dolgoročne kapitalske naložbe za izdelavo novih specializiranih ASIC-ov. BTC bo za sabo potegnil tudi polprevodniško industrijo.

Trg polprevodnikov bi lahko bil do leta 2025 vreden do 600 milijard dolarjev, saj svetovno povpraševanje po polprevodnikih še naprej narašča.

To so močni akterji, ki bodo zdaj pri rudarjenju imeli svojo kožo v igri (skin in the game). Svoj vpliv bodo uporabili za zaščito Bitcoina in svojih interesov.

Poleg podpore polprevodniške industrije postaja sama strojna oprema sčasoma pomembnejša za varnost kot dejanski stroški energije. Strojna oprema postaja vse učinkovitejša in proizvede več hashev na enoto energije. CPU > GPU > FGPA > ASIC

Z drugimi besedami – ker je rudarska oprema v primerjavi s starejšimi generacijami tako učinkovita, ni pomembna količina energije ali število rudarjev, temveč generacija rudarjev, s katerimi rudarite.

Starih minerjev ne pošljemo le na smetišče, temveč jih lahko uporabimo za nadaljnjo distribucijo hash stopnje. Ker je vsaka generacija učinkovitejša od prejšnjih, se novi minerji uporabljajo v krajih z drago energijo, stari minerji pa se pošljejo v kraje s poceni energijo.

Omrežje zato postaja bolj varno in porazdeljeno po teh strojnih ciklih.

Ker tehnološka podjetja še naprej izboljšujejo strojno opremo, bodo rudarji postali učinkovitejši, slabi akterji pa bodo morali za napad na Bitcoin najti tako najboljše energetske pogoje in najboljše minerje na trgu.

3. Plast: POLITIČNA

Bitcoin spodbuja politike in vlade, da ga vključujejo in zagotavljajo njegov uspeh, saj imajo od tega koristi vsi.

Bitcoin na svoj edinstven način spodbuja sodelovanje na političnem področju, saj usklajuje inciative in interese.

Minerji imajo fiksne stroške, povezane z izgradnjo naprav in infrastrukture, razmišljati pa morajo zelo dolgoročno. Zaradi tega morajo bolj premišljeno razmisliti o lokaciji svoje dejavnosti. Preden odprejo ta posel, morajo pretehtati kakšno politično podporo imajo ter stabilnost zakonov.

Kitajski rudarji bitcoinov so to pred kratkim spoznali na težak način, saj je njihova vlada (ponovno) prepovedala Bitcoin in jih prisilila, da zapustijo državo.

Rudarji bitcoinov vedno razmišljajo: “Kje lahko najdem najcenejšo energijo v politično podporni jurisdikciji, ki ji lahko zaupam?”

Kadar je režim sovražen do centrov za rudarjenje, spodbuja druge države, da se jim prilagodijo. Ko prepoveste Bitcoin, z njim izrinete vse davke, inovacije in podjetnike, ki bi sicer delovali v vaši državi.

S prepovedjo ustvarite nepričakovano prednost za svoje konkurente.

Če bodo centri za miniranje na nekem območju prepovedani, se bodo preprosto preselili v prijaznejšo jurisdikcijo. Le kdo si jih ne bi želel? Če ste politični režim z naravnimi viri, a je vaše gospodarstvo v težavah, lahko podjetja za rudarjenje bitcoinov pridejo in ustvarijo ~500 milijonov dolarjev na leto davčnih prihodkov.

Lep primer tega je Laos, ki je z veseljem legaliziral rudarjenje in s tem sprejel “bežeče” kitajske rudarje. Laos se spopada s težavami pri izpolnjevanju svojih dolžniških obveznosti ob znižanju bonitetnih ocen držav in izčrpanih deviznih rezervah. Laos je znan po tem, da ima velik presežek vodne energije.

https://www.nasdaq.com/articles/asian-nation-laos-to-legalize-bitcoin-mining-and-trading-2021-09-16

Rudarji bitcoinov spodbujajo mrežo politikov in institucij, da jih ne napadajo, temveč jih branijo, da bi si prislužili njihove posle in prihodke. Zaradi te teorije iger je državna prisila Bitcoina nepraktična in kontraproduktivna. Rudarji bodo preprosto odšli in se ne bodo več vrnili.

Namesto tega bodo politični režimi subvencionirali in sprejemali predpise, ki podpirajo BTC, tako kot je to storil Laos. BTC bo spodbujal stabilnost in izboljšal finančne obete države. Vsaka jurisdikcija se bo morala izboljšati, da bi privabila delovna mesta in davčne prihodke, povezane z rudarjenjem.

Podobno kot v energetska in tehnološka industrija, tudi Bitcoin prevzema politične režime na lokalni, državni in nacionalni ravni. In prav tako ima Bitcoin mnogo politikov, ki so motivirani, da mu pomagajo pri uspehu.

4. Plast: FINANČNA

Rudarjenje bitcoinov je kapitalsko intenzivno. Rudarji potrebujejo kapital za gradnjo rudarskih objektov, izdelavo/nakup naprav in vse potrebne inženirske posege. Te investicije prihajajo v obliki $, € in ostalih fiat valut.

Družba Fidelity je nedavno kupila 7,4 % družbe MARA.

Verodostojno, veliko tradicionalno podjetje zdaj vlaga v podjetje za rudarjenje bitcoinov. Družba Fidelity ima zdaj denar, ki ga lahko izgubi, če Bitcoin propade. V njihovem interesu je, da zaščitijo svojo naložbo.

Družba Morgan Stanley je nedavno investirala v podjetje Cipher Mining, ki se ukvarja z rudarjenjem bitcoinov. Osma največja banka v Severni Ameriki ima zdaj pri rudarjenju svojo kožo v igri.

Ko Bitcoin pridobiva tradicionalne vlagatelje, pridobiva tudi njihovo mrežo pravnih, trženjskih, političnih in lobističnih zmogljivosti. Z najemanjem njihovega kapitala in podpore ima Bitcoin koristi tudi od njihovih prijateljskih povezav z regulatorji, medijskimi vplivneži in politiki.

5.Plast: MREŽNA

Podjetja za miniranje bitcoinov so del skupnega omrežja, ki ima skupen cilj: ohraniti in okrepiti varnost Bitcoina.

Centri za rudarjenje bitcoinov zahtevajo veliko časa in investicij. Zbrati morajo kapital, načrtovati morajo svoj proizvodni proces in pridobiti politično podporo za njihovo postavitev.

Danes imajo rudarji bitcoinov svoja zasebna in javna podjetja. V igri imajo več lastne kože kot kdor koli drug na tem, novem področju.

Rudarji so v mnogih pogledih prva obrambna linija Bitcoina. Poganjajo motor, ki skrbi za delovanje neodvisnega omrežja. Tako so prva tarča vsakega napada in so zato tudi prvi, ki se zavedajo morebitnih groženj.

Da bi zaščitili svoje interese, bodo rudarji prispevali za politične kampanje, najemali odvetnike, lobiste, tržnike, finančnike in se pogovarjali z vsemi volivci, da bi bili vsi zadovoljni.

Rudarji so mreža podjetnikov, ki imajo koristi od zaščite Bitcoinovega omrežja.

6. Plast: PROSTORSKA RAZPRŠENOST

Če je omrežje prostorsko porazdeljeno, napadalec sploh ne ve, kje naj ga začne napadati.

Pri tej kači ni glave, ki bi jo bilo mogoče odrezati.

Rudarji iščejo vire, zato v odprtem sistemu, ki se naravno širi in decentralizira, obstaja konkurenca. Zaradi tega se rudarji razširijo po vsem svetu in iščejo najcenejše neizkoriščene energetske vire.

@nic__carter
to dobro opisuje: Predstavljajte si 3D topografski zemljevid sveta, na katerem so točke s poceni energijo nižje, točke z drago energijo pa višje. Predstavljam si, da je rudarjenje bitcoinov podobno kozarcu vode, ki se razlije po površini in jo izravna ter zgladi.

S Proof of Work (dokazilom o delu) se seveda ustvari inciativa za porazdelitev varnostnega bremena.

Zaradi tega je Bitcoin odporen na kibernetske, politične, fizične in protokolarne napade.

Tako je mnogo težje je napasti integriteto omrežja, saj je le-to prostorsko porazdeljeno.

Poleg tega, da je računska moč mreže (hash rate) geografsko porazdeli, se porazdeli tudi po številnih političnih jurisdikcijah.

51 % računske moči je zdaj razpršenih v 100 krajih, ki prečkajo 100 meja z različnimi voditelji, različnimi religijami, različnimi kulturami in institucijami.

Primerjajte to z dolarjem, kjer je celotna varnostna obremenitev centralizirana v eni banki na enem mestu.

Želite, da varnost prihaja od nekod, kjer do nje ne more priti vaš sovražnik, v idealnem primeru pa je dovolj decentralizirana, da je težko razločiti, od kod sploh prihaja.

7.Plast: ČASOVNA

51-odstotni napad na Bitcoin bi bil nedvomno večletno prizadevanje.

Hkrati pa škodljivi akter zasleduje premikajočo se tarčo, saj se stopnja računske moči mreže vsako leto le še povečuje.

Vprašanje je… kako lahko nekdo prevara vlagatelje za milijarde dolarjev, kupi milijarde vredno opremo, čaka 12 mesecev, da dobi hardware, dobi inženirja, ki se strinja, da ga zgradi, dobi politike, da mu dovolijo gradnjo (3-5 let), nato pa šele napade omrežje Bitcoina?

Poleg tega bi morali po večletnem dogovarjanju vse to storiti na skrivaj, ne da bi za to izvedel kateri koli drug udeleženec omrežja.

Če za vaš napad izve ena oseba, ga objavi na spletu in v nekaj minutah zanj izve na milijone ljudi.

Vaša akcija: razkrinkano. Vaš napad: neuspešen.

Te varnostne plasti skupaj tvorijo najvarnejše, najodpornejše in najbolj nezlomljivo digitalno denarno omrežje v zgodovini.

Še zadnja misel:

Vse te plasti zaščite so edinstvene za Bitcoinovo Proof of Work arhitekturo.

Hvala za vašo pozornost in branje.

Posebna zahvala vsem rudarjem in
@Breedlove22 za te pogovore z Michaelom Saylorjem

Originalne pogovore lahko najdete na teh povezavah:

1. del – https://youtube.com/watch?v=RbkLz9C39y0
2. del – https://youtube.com/watch?v=WvUE_Yvktwk&t=1s

The post Bitcoinovih 7 nivojev varnosti appeared first on Bitcoin Zasavje.

Original: https://dergigi.com/2022/04/03/inalienable-property-rights/

Prevedel: Peter Golob, junij 2022

Pravo. Jezik. Denar. To so tri paradigme spontano nastajajočega reda v družbi. V ozadju pa so moralna vprašanja:

• Komu je dovoljeno govoriti?
• Komu je dovoljeno objavljati?
• Komu je dovoljeno imeti lastnino?
• Komu je dovoljeno, da to lastnino brani?
• Komu je dovoljeno izdajati in nadzorovati denar?

Vsa ta vprašanja so močno povezana med seboj, čeprav morda na prvi pogled to ni očitno. Pravo, jezik in denar so trije gradniki sodobne družbe, katere bomo raziskali v tem članku. Vsa ta pomembna področja so povezana na splošno, pomembno pa je, da se hkrati srečajo v Bitcoinu.

Začnimo z zadnjim vprašanjem: izdaja in kontrola denarja.

Izdajanje denarja ter nadzor nad njim

“Dovolite mi, da izdajam in nadzorujem denar naroda, in ne zanima me, kdo sprejema zakone.” — Mayer Amschel Rothschild

Hayek je že v Denacionalizaciji denarja povdaril, da je državni monopol za izdajanje in kontrolo denarja jedro vsega monetarnega zla. (1)

Če nadzoruješ denar, nadzoruješ tudi kupno moč. To pa ti omogoča tudi kontrolo in nadzor nad večino ostalih zadev.

To je lahko videti in razumeti: če lahko določite, kdo lahko ustvari nov denar, lahko s potegom peresa ali pritiskom na gumb (2) določite, kdo mora delati zanj in kdo ga dobi neupravičeno. Če lahko določiš tok denarja, potem določiš kdo lahko plača, kdo je plačan, kdo ima dostop do bančnega sistema in kdo ima dostop do finančne infrastukture na splošno. Skratka: odločate lahko o tem, kdo bo izključen iz družbe. V najskrajnejših primerih je to vprašanje življenja in smrti. Kdo bo jedel, kdo bo stradal, kdo bo prosperiral in kdo bo propadel.

Zato so vprašanja o nadzoru in izdajanju denarja predvsem etična vprašanja.(3). Gre za moralni in ne tehnični problem.

Narava denarja je večplastna in zelo neoprijemljiva. Brez poglobljenega razumevanja denarja in priznavanja njegovega pomena je zelo težko razumeti moralno etični problem nastanka (proizvodnje) in širjenja denarja.

“Dovolj dobro je, da ljudje ne razumejo našega bančnega in monetarnega sistema, kajti če bi ga razumeli, bi po mojem mnenju prišlo do revolucije še pred jutrišnjim jutrom.” — Henry Ford

Denar je mogoče zamenjati za blago in storitve. To blago in storitve proizvajajo in ponujajo neznanci. Del “neznanci” je pomemben, ker je denar edina stvar, ki nam učinkovito in mirno omogoča, da presežemo ovire zaupanja. Z denarjem ni treba zaupati nasprotni stranki — v tem je bistvo. Če je nasprotna stranka vaš dober prijatelj, se lahko zanesete na kredit. Končna poravnava pa je tista, ki odstrani oviro zaupanja in družbam omogoča širjenje.(4) Brez denarja se mora človeško sodelovanje zanašati na kreditna razmerja. Vsak se mora spomniti/vedeti, kdo je komu kaj dolžan. Brez zunanjega prikaza teh razmerij — če mora vsakdo vsa ta razmerja hraniti v glavi — se človeško sodelovanje ne more razširiti preko Dunbarjevega števila, kar ima za posledico največjo velikost skupine približno 150 ljudi.

Denar pa se ne uporablja le za širitev organiziranih skupin, ampak tudi za merjenje. V bistvu je merilo, koliko vam družba dolguje. Namen denarja je, da ga lahko anonimno in s končno poravnavo zamenjate za nekaj drugega. Še enkrat: Končna poravnava pomeni, da je posel sklenjen; trgovskemu partnerju niste več dolžni. Pri menjavi denarja je menjava dokončna.

Iz teh razlogov je denar NUJEN in POTREBEN za vsako večjo ekonomsko gospodarsko aktivnost. Pomembnost denarja ter njegovega prostega pretoka ni mogoče nikakor zanikati. Če želimo živeti v svobodni, mirni in prosperirajoči družbi, se nikakor ne smemo vmešavati v nastanek in kontrolo denarja. Kot je dejal Frederic Bastiat:

“Če dobrine ne prečkajo meja držav, jih bodo pač vojaki”.

V osnovi obstajata samo dva načina, kako pridobiti blago (stvari) neznancev. S trgovanjem ali pa na nasilno. (5)

Razlika med sodelovanjem in prisilnim prisvajanjem je v tem, da je ena interakcija prostovoljna, druga pa ne. Denar ne le da olajšuje in pospešuje trgovino, temveč se uporablja tudi za izražanje posameznikovih preferenc in vrednotenj. Koliko ste pripravljeni porabiti za določeno blago ali storitev? Ali ste sploh pripravljeni porabiti denar ali bi raje varčevali? Kako dolgo ste pripravljeni hraniti svoj denar? Koliko ste pripravljeni vložiti v določeno podjetniško idejo? Odgovori na takšna vprašanja se izražajo v jeziku denarja, zato se pretok denarja ne razlikuje od pretoka informacij ali govora.

To nas pripelje do naslednjega vprašanja. Pravzaprav na dva: komu je dovoljeno objavljati? Kdo sploh lahko govori?

Svoboda govora (in objavljanja)

“Dajte mi svobodo vedeti, govoriti in trditi svobodno skladno z vestjo, ki je nad vsemi svoboščinami.” -John Milton

“Brez svobode govora ni mogoče iskati resnice; brez svobode govora ni koristno odkriti resnice; brez svobode govora je napredek ustavljen in narodi ne napredujejo več proti boljšemu življenju, ki ga človeku prinaša prihodnost. Bolje tisočkratna zloraba svobode govora kot zanikanje svobode govora. Zloraba umre v enem dnevu, zanikanje pa ubije življenje ljudi in omrtviči upanje rase.” -Charles Bradlaugh

“Brez neomejenega tiska in brez svobode govora so vse zunanje oblike in strukture svobodnih institucij navidezne in iluzorne. Če tisk ni svoboden, če govor ni neodvisen in neomejen, če je um okovan ali nemočen zaradi strahu, je vseeno, pod kakšno obliko vladavine živiš, si le subjekt in ne državljan.” -William E. Borah

Nešteto filozofov, avtorjev, mislecev, aktivistov, borcev za svobodo, svetnikov, revolucionarjev in verskih voditeljev je v preteklosti poudarilo: svoboda govora, možnost svobodnega izražanja brez cenzure je nujna za svobodno družbo. Da bi imeli možnost reševati težave, jih moramo znati prepoznati in o njih spregovoriti. Še pomembneje pa je, da moramo biti sposobni svobodno izražati svoje misli, če sploh želimo razmišljati.

Razumni pogovori omogočajo spoznavanje, tako kot čvrst, pošten, “sound” denar omogoča razpršeno in distribuirano proizvodnjo. Tako kot je namen denarja menjava, je namen pogovora dialog (ali dia-Logos, če uporabimo Vervaekijev besednjak).

“Na začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. V začetku je bilo isto pri Bogu.” -Janezov evangelij

Logos ni brez razloga svet. Božanska beseda. Govor, izjave, razgovor, pogovor. Zaradi diskurza je svoboda objavljanja nujna. Navsezadnje, kaj pomaga pravica do svobode govora, če te nihče ne more slišati?

Ustava Združenih držav Amerike je to dobro definirala:

“Kongres ne sme sprejeti nobenega zakona, ki bi se nanašal ali omejeval svobodno izpovedovanje, katere koli institucije, katere koli vere, ali zakona, ki bi omejeval svobodo govora, tiska ali pravico ljudi do mirnega zbiranja in do vlaganja prošenj vladi za odpravo krivic.” — Prvi amandma ameriške ustave

Svoboda govora in pravica do svobodnega objavljanja sta v prvem amandmaju z razlogom, saj je to najbolj pomembno določilo. Ko imamo svobodo govora, imamo možnost za svobodo. Kadar svobodni govor ni mogoč, tiranija postane gotov dogodek.

“Svoboda govora je velika opora svobodi; skupaj uspevata in umirata; je strah izdajalcev in zatiralcev ter nas brani pred njimi.”

-Katon, pismo št. 15

“Svoboda je nesmiselna, če pravica do izražanja misli in mnenj ni mogoča. To pa je seveda nočna mora vseh tistih, ki podpirajo tiranijo. Zato je ta pravica prva, ki jo spodkopljejo, saj poznajo njeno moč. Prestoli, gospodstva, kneževine in vse oblasti, ki temeljijo na nepravičnosti in krivici, se bodo zagotovo zatresli, če bodo ljudje lahko razmišljali o pravičnosti, zmernosti in prihodnosti v njihovi navzočnosti.” — Frederick Douglass

Pri vsem kar smo kot družba naredili narobe, nam pa je tole resnično uspelo. Logos je svet, tako kot mora biti.

Bitcoin je denar svobodnega govora

Zakaj je vse to pomembno v kontekstu Bitcoina? Kot sem sam, pa tudi ostali že večkrat trdili, je vsaka sestavina Bitcoina le besedilo (programski jezik, koda), zato je Bitcoin enakovreden govoru. Bitcoin je denar svobodnega govora, v prenesenem in v dobesednem pomenu.

Bitcoinova koda omogoča jezikovno igro, neprekinjen proces objavljanja in zavračanja.(6) Rudarji objavljajo bloke, vozlišča sprejemajo ali zavračajo omenjene bloke, uporabniki objavljajo transakcije, čipi ASIC objavljajo hashe naključnih vnosov… “Vse je besedilo, ves čas,” kot je jedrnato povedal Beautyon (7) . Zato ga, kot poudarja, “ni mogoče cenzurirati/prepovedati v svobodni državi, kot so ZDA, z zagotovljenimi neodtujljivimi pravicami in prvim amandmajem, ki izrecno izključuje dejanje vladnega nadzora govora ali objavljanja”.

Razumevanje teh temeljev je pomembno iz več razlogov. Če govor zamenjamo za nekaj, kar ni — na primer za plačilo, pridemo v navzkrižje s prvim amandmajem, kot so v preteklosti jasno pokazale kriptografske vojne. Zaradi narave informacij bo prepoved govora vedno privedla do smešnih posledic, kot so nezakonite številke, nezakonita praštevila, nezakonita umetnost, nezakonite knjige, nezakoniti zvoki, nezakonite majice in vse ostalo. Pripelje lahko tudi do nevarnih posledic: če je zadušena informacija opozorilni signal — ali kakšen drug znak, da je nekaj narobe, do odprave napak ne more priti.

Vendar pa besede prenašajo pomen, prav tako kot druge informacije. Ta pomen pa je in bo vedno ločen od oblike, ki jo ima omenjena informacija.(8) Besede so kazalci, ne pa resničnost. Če določeno besedo prepoveste, bodo ljudje namesto nje uporabili nekaj drugega, nekaj, kar bo izražalo isto idejo, nekaj, kar bo imelo enak pomen. Tudi zato je prepovedovanje kakršne koli informacije ne le nesmiselno, ampak tudi smešno. Informacije imajo lahko praktično neskončno oblik. Zato s prepovedjo prenašanja določene informacije avtomatično prepoveš vse knjige, glasbo in vse druge možne predstavitve omenjene informacije, ki so lahko, odvisno od tvojega razumevanja, karkoli.(9)

S takšnimi prepovedmi smo se že srečali v preteklosti. RSA kriptografija (Rivest-Shamir-Adleman) je bila klasificirana kot orožje/strelivo, kar je privedlo do konflikta svobode govora, zaradi česar so aktivisti natisnili majice s prepovedanimi informacijami, da bi jasno pokazali kako absurdno je vse skupaj.

Prav zato prepoved Bitcoina neizogibno vodi do miselnih zločinov, nezakonitih številk, nezakonitih praštevil in nezakonitega govora. Če bo objava določenega bloka, številke ali transakcije kadar koli veljala za nezakonito, bo nezakonita tudi objava tega bloka, številke ali transakcije v knjigah ali tisku. In ker so vsi vidiki Bitcoina le informacije, bi bilo nezakonito tudi imeti določene misli — na primer 12 besed v glavi.

To nas pripelje do vprašanja izvrševanja in zadnjih dveh vprašanj z našega začetnega seznama: Komu je dovoljeno imeti lastnino? In kdo ima pravico, da to lastnino brani?

Uveljavljanje in varovanje pravice do lastnine

V realnem svetu se lastninske pravice uveljavljajo z nasiljem ali z možnostjo nasilja v prihodnosti. Pri tem ni pomembno, ali je končni izvajalec nasilja posameznik, mafija ali država. Dejstvo, da ni nezlomljivih sefov, ključavnic, ki se jih ne da preluknjati, in nezlomljivega stekla — skratka, ni neuničljivih ovir, to pa zahteva povračilni ukrep, če je lastnina kršena.

Zato se postavlja vprašanje: kaj točno pomeni kršitev lastninskih pravic? V liberalnih demokracijah je “trias politica” države — zakonodajna, sodna in izvršilna oblast — tista, ki poskuša odgovoriti na to vprašanje in rešiti spore. Kot je dejal Bastiat, pravo obstaja zato, ker se lahko krši lastnina, in ne obratno.

“Življenje, svoboda in lastnina ne obstajajo zato, ker so ljudje sprejeli zakone. Nasprotno, prav dejstvo, da so življenje, svoboda in lastnina obstajali že prej, je botrovalo temu, da so ljudje sploh sprejeli zakone.”

-Frederic Bastiat, The Law

Dejstvo, da so fizične stvari redke in da jih je mogoče ukrasti ali uničiti, je tisto, zaradi česar sploh obstajajo lastninske pravice. Lastninske pravice so rešitev za morebitne spore o tem, kdo lahko uporablja katere resurse.

Na informacijskem področju je povsem drugače. Informacije niso fizične oblike; ni jih mogoče neposredno napasti ali uničiti. Wei Dai je v svojem predlogu za b-money zapisal: “grožnja z nasiljem je nemočna, ker je nasilje nemogoče, nasilje pa je nemogoče, ker njegovih uporabnikov ni mogoče povezati z njihovimi pravimi imeni ali fizičnimi lokacijami.”

Informacija sama po sebi nima fizične lokacije. Narava informacij je takšna, da je informacije, podatke — znanje — mogoče le deliti, ne pa tudi ukrasti. Informacije imajo vgrajeno lastnost, da niso redke. Širiti informacijo pomeni kopirati jo — in to brez žrtve. Prenašalec še vedno ohrani svoje znanje. Zato Bitcoin ne ustvarja digitalnih informacij, ki jih ni mogoče kopirati. Takšna stvar ne more nikoli obstajati.

Bitcoin ustvarja neskončno igro, ki se ji lahko pridruži vsak, ta igra pa ima določena pravila in omejitve. Te omejitve se ne razlikujejo bistveno od omejitev v šahovski igri. Kvadratki na igralni plošči so redki, ker vsi želijo, da so redki, in ne zato, ker jih ni mogoče kopirati ali spreminjati. Lahko bi igrali podobno igro šahu z dvakrat več kvadrati, vendar to ne pomeni, da se bo ta igra prijela in množično igrala. Podobno kot šah je tudi Bitcoin igra jezika in pravil. Igra, v kateri različni igralci drug drugemu prenašajo podatke, ki so pomembne za vsakega posebej. Sporočila se prenašajo sem in tja, udeleženci pa ne počnejo nič drugega kot to, da sprejemajo informacije, ki se jim zdijo veljavne, in zavračajo informacije, ki se jim zdijo neveljavne. V svojem bistvu gre za dialog (Dialogos), ki izkorišča naravo informacij v svojo in skupno korist, kot je poudaril Satoshi.

“Na kratko, Bitcoinovo omrežje deluje kot distribuirani časovni strežnik (timestamp server), ki žigosa prvo transakcijo za porabo kovanca. Pri tem izkorišča dejstvo, da se informacije zlahka širijo, težko pa jih je zadušiti.”

-Satoshi Nakamoto

Naj ponovim drugi stavek, da ga poudarim: Bitcoin izkorišča dejstvo, da je informacije lahko razširiti, težko pa jih je zadušiti.

Sprijazniti se moramo, da se narava informacij zelo razlikuje od narave fizičnih predmetov. Medtem ko si lahko lastite jabolko, si ne morete lastiti besede ali številke v kakršnem koli smiselnem smislu. Če želite nekaj izključno vedeti, potem tega ne smete deliti. To morate obdržati kot skrivnost. George Bernard Shaw je tako jedrnato povedal: “Če imaš ti jabolko, jaz pa jabolko in si ti dve jabolki izmenjamo, potem bova ti in jaz še vedno imela vsak po eno jabolko. Če pa imaš ti zamisel in jaz zamisel in si ti dve zamisli izmenjava, potem bo imel vsak od naju po dve zamisli/ideji.”

Ta dva stavka popolnoma povzemata problem digitalnega denarja. Jabolka ne morete dvakrat zapraviti, pri informacijah pa preprosto ni načina, da jih ne bi dvakrat zapravili. Posredovanje informacij je “dvojna poraba” informacij, zaradi česar je zamisel o “digitalnem pomanjkanju” po naključju oksimoron. Bitcoin tega oksimorona ne rešuje, temveč ga zaobide. Zaradi pravil igre so neveljavne informacije neuporabne, se pa dajo skopirati. Blokovni prostor je omejen, podobno kot je malo kvadratov na šahovnici: v bistvu je to dogovor/konsenz po kakšnih pravilih se ta igra igra.

Tako se postavlja vprašanje, kako naj bi se ta igra igrala? Kakšna so pravila igre in kdo jih lahko spremeni? Bitcoinova vojna za velikost blokov(10) je bila povezana s tem vprašanjem. Rešitev vojne za velikost blokov je jasno pokazala eno stvar: na koncu pravila določijo, preverijo in uveljavijo posamezni uporabniki. Celotno vozlišče je suvereno, prav tako pa uporabniki, ki stojijo za omenjenimi vozlišči.

“Velika ekonomska interesna skupina je želela spremeniti pravila — 85% minerjev, številne borze, obdelovalci plačil in navidezno zastrašujoča lobistična skupina. Navkljub vsemu temu so izgubili, saj je prevladal prosti trg, aktivistični vlagatelji pa so temu jasno in glasno rekli NE. Mislili pa so hudičevo resno.” –Adam Back

Ta precedens je pomemben, če želimo razumeti različne inciative in dinamiko, ki varujejo Bitcoinovo omrežje. Medtem ko je izvrševanje pravil Bitcoina avtomatizirano s pomočjo kode, je to, kaj Bitcoin je in kaj bi moral biti — katera pravila so nedotakljiva in katera bi se lahko spremenila — stvar posameznikovega dojemanja in ne diktata. Ni instance, ki bi bila odgovorna za pravila. Obstajajo le igralci, ki želijo igrati v skladu z določenimi pravili, in ko imajo na voljo način za medsebojno komunikacijo, se igra lahko začne.

Pomembno pa je poudariti, da je Bitcoin nenehna, neskončna igra.(11) Začela se je z prvim blokom (Genesis) in od takrat jo je igralo in jo igra mnogo igralcev.

Cilj igre je nenehno ustvarjanje nesporne preteklosti in poteka nekako takole:

• Minerji so za ustvarjanje in zaščito preteklih dogodkov nagrajeni s Satsi (Satoshiji; manjša enota bitcoina)
• Vozlišča potrjujejo to preteklost in ustvarjajo omrežje, ki rudarjem plačuje
• Uporabniki dajejo Satsom vrednost

Uporabniki, vozlišča in minerji niso izključujoče vloge. Lahko ste eden, dva ali pa vsi trije naenkrat.(12)

Vprašanje, kakšen je Bitcoin bil in kakšna so bila pravila igre, je jasno in vidno vsem. Spor se pojavi, ko želimo opredeliti, kaj Bitcoin je, oziroma, kar je še pomembneje, kakšen naj bi bil v prihodnosti. Dogovor o pravilih se zgodi na socialnem nivoju oz. med njenimi družbeniki; uveljavljanje poteka prek kode.

Poleg tega je vsak igralec odgovoren za svoja pravila. Če bi torej želeli uvesti novo pravilo, bi morali vsakega igralca prepričati, da je vaše pravilo sploh vredno sprejetja. Da je igra z vašim novim pravilom boljša, pravičnejša ali zabavnejša. In če vaše novo pravilo ni združljivo z igro, ki smo jo vsi igrali v preteklosti, boste morali prepričati vse — sicer boste morali igro razdelili na dve povsem različni igri, kar pa se imenuje “fork” (razcep, dobesedno pa beseda pomeni vilice).

Satoshi je s tem, ko je potrjevanje pravil postalo del same neprekinjene igre, uspel ustvariti sistem, ki je preverljivo nespremenljiv. In ker nihče ni odgovoren, se lahko vedno odločite, da boste igrali po prvotnih pravilih.

“Narava Bitcoina je takšna, da je bila po izdaji različice 0.1 osnovna zasnova določena do konca njegovega življenja.”

-Satoshi Nakamoto

Zato vojna za velikost blokov v resnici ni bila vojna za velikost blokov, temveč razprava o duši Bitcoina. Dialog o prihodnosti Bitcoina, nesoglasja o tem, kaj Bitcoin je in kaj bi moral biti.

Razprava je bila na koncu rešena z razdelitvijo/razcepom/forkom verige. Nezdružljiva sprememba pravil, ki je — ker se z nezdružljivo spremembo niso strinjali vsi — razdelila omrežje Bitcoin in njegovo skupnost uporabnikov na dva dela.

To se je od takrat zgodilo že večkrat in najverjetneje se bo še zgodilo. To je neizogibna posledica vsake decentralizirane igre. Vsak lahko igra po svojih pravilih. Vsakdo se lahko svobodno odcepi (Everyone is free to fork off).

Nenavadna zanka prava, jezika in vrednot

Dovolite mi, da se vrnem k moralnim vprašanjem, ki smo jih opisali na začetku, in nanje odgovorim v svojem imenu — kar je nenavadno — v imenu Bitcoina. Kajti vsaj trenutno so moja pravila — pravila, ki so odgovorna za uveljavljanje odgovorov na ta vprašanja — v soglasju z Bitcoinovim omrežjem.

• Komu je dovoljeno govoriti? Vsem.
• Komu je dovoljeno objavljati? Vsem.
• Komu je dovoljeno imeti lastnino? Vsem.
• Komu je dovoljeno, da to lastnino brani? Vsem.
• Komu je dovoljeno izdajati in nadzorovati denar? Vsem in hkrati nikomur.

Odgovor na zadnje vprašanje osvetljuje pogosto napačno prepričanje o bitcoinih: rudarji ne ustvarjajo bitcoinov; temveč odkrivajo bitcoine, ki že obstajajo v matematičnem prostoru, določenem s protokolom. Izdajanje bitcoinov je časovno določeno in ne računsko. Vnaprej je določena prek pravil sistema in je povsem nepovezana z njegovo porabo energije. Izdajanje in varnost — in s tem tudi pretočnost transakcij — sta med seboj popolnoma nasprotni, kot so v preteklosti pravilno opozorili Pierre Rochard(13) in drugi.

Predvsem pa je vprašanje, ki ga je najtežje razumeti tistim, ki se z Bitcoinom šele spoznavajo, vprašanje, kdo je odgovoren za pravila, kar nas pripelje do zadnjega, ključno pomembnega moralnega vprašanja:

• Kdo lahko druge prisili, da spremenijo svoja pravila? Nihče.

Ne morete me prisiliti, da igram po vaših pravilih, saj se lahko odločim, da bom to igro igral tako, kot mi ustreza. Vse, kar potrebujem, je način kako poslušam, razmišljam in govorim. V trenutku, ko se kakšen drug igralec strinja z mojo različico pravil, lahko začneva igrati takšno mrežno igro.

Na koncu je to soglasje vprašanje vrednot — predvsem moralnih, pa tudi ekonomskih. Do soglasja pride, če dovolj ljudi igra po istih pravilih. Da bi se to zgodilo, se morajo igralci najprej strinjati, da je igro vredno igrati; da so moralne vrednote, vključene v igro, nekaj, kar cenijo in vrednotijo. Ta povratna zanka med idejo in vrednostjo je tista, ki ustvarja gospodarsko vrednost.

Bitcoin je tako nenavaden, ker počne na videz nemogoče: sam se je dvignil iz nič in sčasoma postaja dragocenejši in varnejši. Skratka, Bitcoinovo omrežje izdaja bitcoine, da bi se zavaroval. Omrežje ustvarja satse, vrednost teh satsov pa je tista, ki varuje omrežje.

Vse je medsebojno povezano. Satsi obstajajo samo zato, ker obstaja omrežje Bitcoin. Omrežje še naprej obstaja, ker satsi obstajajo in imajo vrednost.

Osnovna pravila Bitcoina so zaradi dinamike te nenehne igre besed in vrednosti “vklesana v kamen”. Pravila so vgrajena in povezana s preteklostjo; obstoječi igralci cenijo pravila igre, sicer se jim sploh ne bi prostovoljno pridružili. Kot bomo videli, je vrednost povezana z varnostjo, kar je verjetno najbolj zmedeno pri nenavadni zanki zakona, jezika in denarja v Bitcoinu. Če se ne moremo zanesti na zaupanje ali nasilje, se moramo zanesti na matematiko in denar.

Zato je moral Bitcoin rasti kot organizem, da je postal resnično odporen. Brez zaupanja vredne tretje osebe morata tako vrednost kot varnost sčasoma organsko rasti. Zato si Satoshi v začetnih dneh ni želel preveč nepotrebne pozornosti.(14) Njegova odgovornost je bila, da zaščiti Bitcoin, ko je bil ta še majhna sadika. Bitcoin danes ni več le sadika, vendar so v igri še vedno iste sile: neskončna zanka besed in vrednot, ki se ščitijo z matematiko in ogromnimi številkami.

Izkoriščanje zanke

Bitcoin je le skupek informacij, zato mora z določenim postopkom skrivanja in odkrivanja uporabiti informacije, da zaščiti druge informacije. Težko razumljiv del je ta povezava, saj Bitcoin poleg matematične povezave kriptografije z javnim ključem uporablja tudi ekonomsko vezavo.

Ne smemo pozabiti, da je informacije ne glede na vse mogoče zaščititi le verjetnostno. Kot smo ugotovili, informacije niso redke. Lahko imate isto idejo kot nekdo drug, ne da bi mu to idejo ukradli. Ne glede na skrivnost imate lahko teoretično srečo in uganete skrivnost.

Sodobna kriptografija deluje zato, ker uporablja nezaslišano velik iskalni prostor, zaradi česar je v praksi praktično nemogoče uganiti katero koli naključno izbrano skrivnost. Oznaka “nemogoče uganiti” se lahko z gotovostjo prilepi, ker ugibanje — obračanje bitov — zahteva čas in energijo. Pri Bitcoinu je na primer prostor vseh možnih zasebnih ključev tako osupljivo velik, da ga noben super računalnik ne bi mogel uganiti v razumnem času. To bo vedno trajalo milijone let, tudi z uporabo najboljših računalnikov, ki bi jih lahko izdelali. Zato je varovanje informacij z močno kriptografijo praktično nezlomljivo varno. Seveda pod pogojem, da zasebne informacije ostanejo zasebne.

Uporaba zasebnih informacij je običajen način kriptografskega varovanja javnih informacij. To je tudi običajen način zagotavljanja veljavnosti in celovitosti. Nekdo ima zasebni ključ in ta oseba ali subjekt je odgovoren za ohranjanje ključa v tajnosti. Posledično je varnost/integriteta šifriranih/podpisanih javnih informacij odvisna od te zaupanja vredne tretje osebe.

Tu je uganka, ki jo je treba rešiti: kako lahko ustvarimo informacije javnega značaja s podobnimi jamstvi za varnost in celovitost podatkov, ne da bi pri tem uporabili kakršnekoli zasebne podatke?

Ne pozabite, da je denar le knjigovodski zapis, seznam tega, kdo je komu kaj dolžan. Če želimo, da je ta knjiga zaupanja vredna, mora biti javna in preverljiva. Poleg tega potrebujemo močna zagotovila o avtentičnosti, brez zaupanja v institucijo/tretjo osebo moramo biti sposobni preveriti, da nihče ni posegal v pretekle zapise in da zapisi niso izmišljeni. Zato potrebujemo učinkovit in s tem drag signal dokazovanja dela (proof of work): da ustvarimo preteklost, ki jo je nerazumljivo drago ponarediti. Na rezultat ste vezani prek zelo realnih stroškov, ki jih je bilo treba predhodno vgraditi v ustvarjanje signala.

V Bitcoinu lahko vsakdo pogleda hash trenutnega bloka, 741710, in že na prvi pogled, zgolj s pogledom na vodilne ničle, ve, da je bilo veliko dela — ali z drugimi besedami: časa, energije in denarja — vloženega v ustvarjanje tega niza.

Iskanje te številke je bilo drago. Nekdo ali nekaj je moralo zelo dobro premisliti, da jo je lahko objavilo. Razlog, zakaj smo lahko tako prepričani o dragocenosti tega blokovnega hasha, je, da je — v skladu s pravili — njegov obstoj zelo malo verjeten. Dejstvo, da obstaja in da je veljaven, je tisto, zaradi česar je del nenehne igre, ki jo igrajo vsi bitcoinerji. Zaradi njegove veljavnosti ga omrežje sprejme, tako da postane eden od gradnikov preteklosti časovnega veriženja.

Poleg tega ta gradnik vsebuje celotno zgodovino Bitcoina. Vsebuje hash prejšnjega bloka, prejšnji blok pa vsebuje hash bloka, ki je prišel pred njim, in tako naprej, vse do bloka Genesis. Ta drobec informacij govori o celotni nespremenljivi zgodovini Bitcoina do trenutka njegovega nastanka. Zgodovina, ki si je ne morete preprosto izmisliti — ustvariti jo morate z metanjem kock, z igranjem igre v skladu z njenimi pravili.

Eden najbolj jasnih mislecev, ko gre za to lastnost dokaza o delu, je verjetno Adam Gibson, ki je obširno pisal o tej reifikaciji informacij. Ker mišljenje zahteva energijo in ker igranje v skladu s pravili zahteva mišljenje, so bloki Bitcoina informacijski konstrukti, ki se obnašajo, kot da imajo konkreten, materialen obstoj.

“Če od hash funkcije zahtevamo nizko entropijo, dobimo drag signal, ki je zelo nedvoumen in ga je enostavno preveriti […] Ustvarjanje teh hashov predstavlja nekakšno reifikacijo informacij. Ničle v zgornjem hash blocku so le vzorec, vendar se v tem vzorcu skrivajo resnični energetsko neobdelani stroški, ki jih je mogoče kvantificirati. […] V nasprotnem okolju, v katerem gre za velike vložke, pomeni ločevanje “resničnega” od “lažnega” prepoznavanje signalov, ki so objektivni, objektivni pa so le signali, ki so dokazljivo dragi. […] “ -Adam Gibson

Dokazljivo dragi signali so edina stvar, ki lahko javno dokaže, da se je nekaj zgodilo — brez potrebe po kakršnih koli tajnih podatkih. In, kar je še pomembneje, brez potrebe po skrbnikih teh tajnih informacij. Tudi zato mora imeti vsak dober denar neponaredljiv stroškoven vidik, kot je v preteklosti poudaril Szabo. Vse, kar nima resničnih stroškov — stroškov, ki so takoj očitni in jih lahko vsakdo preveri na prvi pogled, je mogoče trivialno ponarediti ali si preprosto izmisliti. Z besedami Huga Nguyena:

“S tem, ko bloku pripnemo/vgradimo energijo, mu damo “obliko” in mu omogočimo, da ima resnično težo in posledice v fizičnem svetu.”

Če to energijo odstranimo, recimo s prehodom iz rudarjev na podpisnike, v enačbo ponovno uvedemo zaupanja vredne tretje osebe, kar odpravi vez s fizično resničnostjo, zaradi katere je preteklost samoumevna.

Ta energija, ta teža, varuje javni knjigovodski zapis. S tem, ko rudarji te malo verjetne informacije prenesejo v življenje, ustvarijo transparentno polje moči okoli preteklih transakcij in tako brez uporabe zasebnih informacij zavarujejo vrednost vseh v procesu — tudi svojo lastno.

Tu nastopi del, ki ga je težko razumeti: vrednost, ki je zaščitena, ni le vrednost v denarnem smislu, temveč tudi sama moralno-etična vrednost celovitosti sistema. S podaljševanjem poštene verige z največ dela se rudarji odločijo za pošteno ravnanje in tako zaščitijo pravila, s katerimi se vsi strinjajo. V zameno so denarno nagrajeni s strani kolektiva, ki je omrežje.

Pomembno je razlikovati med moralno in denarno vrednostjo, saj Bitcoin ni bil ustvarjen, da bi služil denar; ustvarjen je bil, da bi denar popravil. Ustvarjen je bil, da bi presegel porušene moralne okvire obstoječega denarja, da bi uvedel nekaj, česar ni mogoče zlahka odtujiti ali pokvariti.

Zato se je Satoshi odločil, da bo zgradil sistem z nespremenljivo dušo. Zato so pravila že od prvega dne “vklesana v kamen”. Pravila konsenza Bitcoina so tista, ki dajejo dokončne odgovore na etična vprašanja, navedena v uvodnem odstavku. Vprašanja o proizvodnji denarja, nadzoru, svobodi in suverenosti. Bitcoin uteleša moralne vrednote; njegova pravila določajo, kako je treba igrati igro denarja. Če se oddaljite od teh vrednot, boste uničili tisto, zaradi česar je Bitcoin za ljudi sploh dragocen. Če prekršite moralna pravila, bo bitcoin dolgoročno brez vrednosti.

Zaradi krožne narave Bitcoina je vse skupaj povezano: omejitev ponudbe na 21 milijonov izhaja iz popolne suverenosti uporabnika nad njegovim vozliščem. Varuje jo simbiotični odnos med uporabniki, rudarji in vozlišči, ki sestavljajo omrežje. Bitcoin v središče postavlja posameznika, saj odpravlja potrebo po vladarjih in namesto njih uvaja pravila.

Bitcoin je brezplačna programska oprema, podobno kot svoboda. Dokler uporabniki imajo in uporabljajo štiri bistvene svoboščine, ki so neločljivo povezane s prosto programsko opremo, lahko vsakdo uporablja številke in izraža svoje individualne preference. Z izražanjem svojih individualnih resnic in zavračanjem laži drugih lahko uporabniki zlahka in poceni izrečejo, da neveljavnih blokov ni treba uporabljati.

Podobno lahko rudarji svobodno preverjajo številke na svoji strani, s čimer zagotavljajo javno zaščito prek popolne konkurence, ki zahteva le razmišljanje in govorjenje — ali z drugimi besedami: elektriko in komunikacijski kanal, da se vanjo vključijo. Rudarji so nagrajeni z valuto, satsi, kar usklajuje iniciative in omogoča simbiozo odnosa.

Z drugimi besedami: varnost javnega zapisa je odvisna od vrednosti satsov, ki se hranijo zasebno, vrednost satov pa je — vsaj delno — odvisna od varnostnih jamstev javnega zapisa in zaupanja v celovitost njegove preteklosti in prihodnosti.

Da bi to neprekinjeno igro kakorkoli smiselno prekinili, morate vse poštene igralce premagati z uporabo sredstev, ki so uporabna le v sami igri. Veliko bolj donosno je zaščititi sistem in njegova pravila: poštena igra je nagrajena, nepoštena pač ne. Poleg tega vsaka motnja razvrednoti satse, ki se uporabljajo za poplačilo tistih, ki igrajo igro. Poleg vsega tega, če motiviran napadalec dalj časa moti igro, vedno obstaja možnost obsežnega upora uporabnikov, kot se je zgodilo v preteklosti. Uporabniki lahko kdaj pa kdaj nekoliko spremenijo pravila — na primer z soft forkom (mehkimi vilicami), ki jih aktivirajo uporabniki, kar zagotavlja dodatno raven zaščite pred motnjami. Vsak nepošten igralec tako vedno tvega, da bo popolnoma izgubil nagrade. Podobno kot matematična vezava, zaradi katere je ugibanje zasebnih informacij Bitcoina neizvedljivo, je tudi ekonomska povezava takšna, zaradi katere je vsaka korupcija javnih informacij Bitcoina nerentabilna.

Zato lahko Bitcoin razumemo kot “vitrium flexile”, če uporabimo mitsko referenco. Steklo iz rimske legende — prozorna snov, ki je praktično neuničljiva. Bitcoin ustvarja globalni trezor iz te snovi, in ker lahko varuje le svoje izvorno premoženje, je tako, kot da bi se ta stekleni trezor izpraznil takoj, ko bi ga kdo poskušal razbiti.

Deset-desetin zakona

Bistvo Bitcoina je odstraniti človeški faktor pri izdajanju in nadzoru nad denarjem. Kot pravi Szabo: “[Bitcoin] izvaja integriteto podatkov s pomočjo računalništva in ne s pomočjo “pokličite policijo”. Nihče vam ne more pomagati, če izgubite in pozabite svoj zasebni ključ. Nihče ne more razveljaviti transakcije, ko je ta potrjena in zakopana pod nekaj bloki. Ni pomembno, koga pokličete, ne bo vam pomagalo.

Vsi poznamo pregovor, da je lastništvo devet desetin zakona. Bitcoin pa je binaren. V Bitcoinu je lastništvo deset desetin zakona. In to ni lastnina ali posedovanje v običajnem pomenu besede.

Zasebni ključ je informacija, kar pomeni, da je posedovanje znanje — tajno znanje. V tem smislu je “posedovanje” bitcoinov poznavanje skrivnosti. To dejstvo je razlog, zakaj lahko imate bitcoine v glavi. Pri bitcoinih “imeti” pomeni vedeti.

Vendar samo “lastništvo” ni dovolj. Potrebujete tudi ustrezne javne informacije, zaradi katerih je vaša skrivna fraza uporabna. Navsezadnje je čarobni urok uporaben le, če spremeni nekaj v resničnem svetu, nekaj, kar lahko vsakdo preveri na lastne oči. V Bitcoinu je to javni knjigovodski zapis (blockchain): preverljiv zapis o tem, kdo je “lastnik” česa.

Tehnično gledano vam zasebni ključ omogoča, da porabite UTXO, ki so pravzaprav satsi v vaši denarnici. Skrivnost, ki jo poznate, vam omogoča izdelavo čarobnega uroka — transakcije, s katero boste svoje satse prenesli na nekoga drugega (ali nase).

Prav to prepletanje javnih in zasebnih informacij opredeljuje lastništvo in lastninske pravice v Bitcoinu, za uveljavljanje teh pravic pa je odgovorno prepletanje rudarjev, vozlišč in imetnikov. In ker boste sami vedno lahko imeli svoj ključ, upravljali svoje vozlišče in izračunavali svoje hashe, boste vedno lahko samostojni.

V Bitcoinu ste lahko sodnik, porota in usmrtitelj. Vaša pravila določajo, katere transakcije so veljavne in katere ne. Vaš zasebni ključ je vse, kar je potrebno za ustvarjanje veljavne transakcije. Vaše vozlišče je vse, kar je potrebno za potrditev omenjenih transakcij. Vaš rudar ima moč, da ohrani preteklost. V Bitcoinu ste resnično suvereni.

Kriptosuverenost skozi kriptoekonomijo

Ker je bitcoin digitalni denar brez centralne avtoritete, se mora pravilno delovanje zagotoviti s pomočjo kriptografije. Pomembno je tudi, da poznamo potrebne stroške, ki bi lahko razbili to kriptografsko zaščito. V tem okolju nimamo razkošja, da bi izkoristili učinkovitost, ki jo prinaša centralna oblast/institucija, saj je bistvo to, da iz enačbe odstranimo centralno avtoriteto.

Kot smo že omenili, se oblast odstrani s asimetrijo stroškov. Kriptografija omogoča ustvarjanje ovir, ki jih ni mogoče kršiti s silo. Takšna ovira ne obstaja na fizičnem področju; obstaja le na informacijskem področju: v kraljestvu idej.

Dovolite mi, da ponovim pomembno točko: Bitcoin je kriptoekonomski sistem, zato moramo razlikovati med dvema vrstama asimetrij: kriptografskimi in ekonomskimi.

Vaši zasebni podatki so zavarovani s tajnostjo in močno kriptografijo. Vaše javne informacije so zavarovane s pripadajočimi stroški in inciativami za povračilo teh stroškov. Prvo varnostno jamstvo je matematično, drugo pa ekonomsko.(15)

Obe izhajata iz fizikalnih omejitev računanja. Obe sta v veliko korist branilca, zato je bitcoin — če ste popolnoma odločeni, da boste uporabljali bojni jezik — ščit in ne meč. Je neuničljivo neprebojno steklo in ne orožje.

“S kriptografijo v digitalni domeni je prednost asimetrične obrambe nepremagljiva. Kot da bi vsi hodili naokoli z osebnim poljem, odpornim na jedrsko bombo.” -Adam Back

Vaš zasebni ključ je varen, saj ga ne bo mogel uganiti noben računalnik. Kot je poudaril Bruce Schneier, gre za fiziko in ne za tehnologijo:

“Te številke nimajo nobene zveze s tehnologijo naprav; so pa največje vrednosti, ki jih dopušča termodinamika. In močno nakazujejo, da bodo napadi z grobo silo (brute force) na 256-bitne ključe neizvedljivi, dokler računalniki ne bodo zgrajeni iz nečesa drugega kot iz materije in bodo zasedali nekaj drugega kot prostor.”

Vaši UTXO so varni, ker je potrebna količina računanja za spremembo preteklosti neizvedljiva, zaradi katere so omenjeni UTXO pravzaprav nastali.

Varnost Bitcoina omogoča dejstvo, da je za izračunavanje potrebna energija. Matematična vezava, ki varuje zasebne ključe Bitcoina, je mnogo močnejša od ekonomske vezave, ki varuje javni knjigovodski zapis Bitcoina, vendar je po naravi zelo podobna. Glavna razlika je v tem, da se ne moremo zanašati na “absolutno” varnost, ki bi jo prinesli zasebni ključi, saj si ne moremo privoščiti, da bi se sklicevali na nekoga, ki bi hranil te zasebne informacije. Zanašati se moramo na teorijo iger in ekonomijo.

Teorijo iger pri Bitcoinu je verjetno najtežje razumeti, saj ni mogoče imeti absolutnega dokaza za kakršnokoli jamstvo varnosti v prihodnosti. Nemogoče je reči, kako debel mora biti ščit, če ostanemo pri prejšnji prispodobi. Ne moremo vedeti, koliko truda/znanja/kapitala je nepošten igralec pripravljen vložiti. In dokler je igro mogoče igrati anonimno, je vse, kar lahko nepošteni igralec stori, da naredi poteze v sami igri: z besedami in s posredovanjem informacij drugim igralcem.

Nenasilna igra

Tu je prava inovacija, ki jo prinaša Bitcoin: Nakamotovo soglasje nam omogoča reševanje sporov brez grožnje z nasiljem. Spori se rešujejo prek igre verjetnosti, igre besed in matematike, v kateri več strank tekmuje za svoj interes. Ko je spor razrešen in s tem zabetoniran pod nekaj bloki dokazljivo redkih informacij, je rešen za vedno.

Na končno rešitev sporov se lahko zanesemo zaradi verjetnosti in določljivosti: naključnega izbora in determinističnega računanja.

Računanje, tako kot razmišljanje, zahteva energijo. Čeprav je igra morda abstraktna, elektroni niso. Za Bitcoinovo igro s smiselno hitrostjo in v smiselnem obsegu je treba uporabljati električno energijo in specializirano opremo/hardware. To je zelo podobno kot TCP/IP, ki je osnovni protokol interneta. Protokol TCP/IP bi lahko izvajali s pomočjo golobov prenašalcev — za to obstaja celo uradna specifikacija, vendar zaradi učinkovitosti uporabljamo računalnike in komunikacijska omrežja visokih hitrosti. Enako velja za LNP/BP — Lightning protokol in seveda tudi Bitcoin protokol. Za igro bi lahko uporabili pisalo in papir, vendar to ne bi bilo zelo učinkovito ali uporabno.

Medtem ko je fizična infrastruktura, ki se uporablja za učinkovitejše igranje Bitcoinove igre, izpostavljena nasilnim napadom, pa bistvo Bitcoina in podatki, ki jih ustvarja, niso. Bitcoin je koda. Bitcoin je govor. Bitcoin je besedilo. Tako kot vsi zasebni ključi in javna knjiga, ki opredeljuje nabor UTXO.

S tem možnost za kakršnokoli nasilje postane nesmiselno. Bitcoinov težavnostno prilagojen dokaz o delu (difficulty-adjusted proof-of-work) pretvori kinetično energijo v medsebojna zagotovila, ki so pomembna za posameznika, ta pa obstajajo izključno le v domeni informacij.

Bitcoinov proof of work (dokaz o delu) je most med svetom atomov in področjem informacij. Ta most je mogoče zgraditi samo na en način: z informacijami, ki so tako edinstvene, tako absurdno malo verjetne, da so se morale v resničnem svetu zgoditi določene stvari, da so se te informacije pojavile. Pravila igre in narava fizikalnih zakonov ne dopuščajo nobene druge možnosti.

Ker informacija govori sama zase, se po najdbi veljavnega bloka iz področja nasilja preselimo v področje idej. Delo je opravljeno, beseda je bila izrečena, in takoj ko se ta informacija razširi med preostale igralce, je duh ušel iz steklenice. Meso je postalo beseda in besede — tako kot ideje — so neprebojne.

Prav zaradi te transformacije, reifikacije informacij, je Bitcoin neodtuljiva pravica. Svoj bitcoin lahko hranite v vaših mislih, če ste si le sposobni zapomniti 12 pravih besed. Povsem vsak vidik Bitcoina je mogoče pretvoriti v jezik.

Ker je Bitcoin jezik, je sodelovanje in lastništvo bitcoina uresničevanje vaše od Boga dane pravice do govora in mišljenja. Dejstvo, da za učinkovitejši govor in razmišljanje uporabljate Turingov stroj, povezan z digitalnim komunikacijskim omrežjem, ni pomembno. Vse besedilo je ves čas komunikacija in ne nasilje.

O odtenkih in posledicah zgoraj navedenega so obširno pisali tudi drugi, predvsem Erik Cason in Eric Voskuil. Priporočam, da si njuni deli — Kriptosuverenost & Kriptoekonomija — preberete v celoti, če želite omenjene nianse in posledice razumeti do potankosti.

“Že sama koda je suverena. Izjeme ni.” — Eric Cason

Bitcoin zagotavlja avtomatiziran okvir za katerega ni potrebno zaupati nikomur. Opredeljuje pravila igre in neverjetno otežuje njihovo spreminjanje, saj morajo biti nova pravila združljiva za nazaj, uporabniki pa jih morajo sprejeti prostovoljno.

Pravil ne narekuje noben osrednji organ. Pravila se javna in če se z njimi strinjate, boste lahko igrali igro, ali pa ne. Igra se lahko povsod, kjer se srečata dve osebi, ki igrata po istih pravilih. Igra se od drugih stvari razlikuje po tem, da je prostovoljna, vojna naprimer ni. Z njo se moraš strinjati. Nihče vas ne more prisiliti v igro, ki je ne želite igrati.

Enako pomembno je dejstvo, da je Bitcoin igra jezika. Govorjenje ne krši pravic nikogar. V svobodni družbi morate imeti možnost, da svobodno govorite. V svobodni družbi vas nihče ne bi smel siliti, da govorite, ali vam narekovati, kaj naj govorite. Tudi če živite pod tiranijo, vas nihče ne more prisiliti, da razmišljate o določenih mislih, ali vam jih odvzeti. “Misli so svobodne”, kot pravi nemška ljudska pesem. “Nihče jih ne more poznati, noben lovec jih ne more ustreliti.”

Zato so pravice in svoboščine, ki vam jih zagotavlja Bitcoin, neodvisne od pravic in svoboščin, ki jih zagotavlja država. Bitcoin uteleša vaše naravne pravice; ne daje vam pravnih pravic. Del, ki ga je težko razumeti, je gordijski vozel prepletenih inciativ in kriptografije, ki sestavlja sodnika, porotnika in izvrševalca v omrežju Bitcoin. Ni nobene avtoritete: vse je odvisno od vas. Če želite, ste lahko sami sodnik, porota in rabelj.

Zato je “21 milijonov” nedotakljivih. Še naprej bom igral to igro v skladu s pravili, ki so omogočila nastanek 21 milijonov. Zavrnil bom igranje po kakršnih koli drugačnih pravilih, ki bi privedla do spremembe te meje, tako kot bom zavrnil igranje šaha na kateri koli deski, ki je večja ali manjša od 8×8 kvadratov. Ko bo nekdo potrkal na moja vrata in me prisilil, da spremenim parametre konsenza svojega Bitcoin vozlišča, bom to zavrnil. In če bo tudi kdo drug tako vztrajen kot jaz — če bomo le imeli način komuniciranja, bo omrežje Bitcoin obstajalo.

Tako pridem do zadnje točke, ki je podlaga za nastanek svoboščin Bitcoina: odgovornost.

Odgovornost

“S svobodo za vsakega človeka pride tudi odgovornost” — Eleanor Roosevelt

Izvajanje teh neodtujljivih pravic in zavzemanje za vrednote, ki jih uteleša Bitcoin, je moja odgovornost. “Igranje s številkami ni zločin,” kot je nekoč pripomnil moj dober prijatelj. Moja odgovornost je, da imam svoje ključe in vodim svoje vozlišče. Moja odgovornost je, da poznam pravila. Moja odgovornost je, da sprejmem ali zavrnem spremembe. Moja odgovornost je, da uveljavljam pravico do svobode govora in mišljenja. Moja odgovornost je, da kupim in imam bitcoine, da jih uporabljam in jim dodajam vrednost.

Svobode, ki mi jih zagotavlja Bitcoin — svoboda sklepanja transakcij, svoboda varčevanja, svoboda ohranjanja zasebnosti — so posledica tega, da suvereni posamezniki po vsem svetu prostovoljno prevzamejo te odgovornosti. Morda to počnejo zaradi nujnosti, ekonomskih interesov ali ker preprosto verjamejo, da je tako prav; vsi pa to počnejo, ker sprejemajo pravila in verjamejo, da je igra z Bitcoinom vredna, da jo igrajo. Vsi se strinjajo, da je Bitcoin dragocen.

Še enkrat želim poudariti, da je Bitcoin ves čas besedilo. Posledično je to igra misli in govora, zato za njeno igranje ne potrebujete nikogaršnjega dovoljenja. S tem ko imate svoje ključe in upravljate svoje vozlišče, uveljavljate svojo naravno pravico do mišljenja (matematike) in govorjenja (oddajanja informacij). To je igra, ki je najbolj koristna, če jo igrate z drugimi, vendar drugi igralci niso nujno potrebni. Lahko jo igram sam, tako kot je to storil Satoshi, ko je vodil prvo vozlišče Bitcoina. Samostojno igranje ni niti zabavno niti zelo koristno, vendar je in vedno bo mogoče. In takoj ko obstaja komunikacijski kanal, se lahko pridruži drugi igralec.

V Bitcoinu je posameznik suveren. S tem, ko prevzamete te odgovornosti, vi, suvereni posameznik, sporočate: “Moje misli so moje in samo moje. Govoril bom svobodno, o vsem, kar želim, in s komer želim. To je moja, od Boga dana pravica, da se zaščitim tako, da ne bom okraden.”

Zato so sovražniki Bitcoina sovražniki svobode in suverenosti. Pravijo: “Ne želim, da bi imeli te pravice. Nočem, da bi svobodno govorili. Nočem, da bi uporabljali svojo zmožnost razmišljanja o vsem, kar si želite. Ne želim, da bi imeli svoboščine, ki vam jih podeljuje ta jezikovna igra. Ne želim, da bi svobodno sklepali posle. Ne želim, da bi zaščitili svoje prihranke.”

Da, vlade lahko sprejmejo zakone, ki prepovedujejo uporabo bitcoinov. Vendar Bitcoin deluje tako, kot deluje, prav zato, ker se takšna prepoved pravzaprav pričakuje. Vozlišča Bitcoina pošiljajo in prejemajo sporočila, prav tako rudarji. Dejstvo, da je nekatera od teh sporočil težko oblikovati, je dobra lastnost in ne napaka. Posamezniki so tisti, ki tem sporočilom dajejo vrednost; posamezniki, ki imajo nekje shranjenih 12 besed; posamezniki, ki v prvi vrsti verjamejo v temeljno vrednost Bitcoina: finančno svobodo ter ločitev denarja in države.

Zaključek

Pravo, jezik in denar. Kot je poudaril Hayek, sta se od teh treh področij lahko razvijala le pravo in jezik. Denar so prevzele/ugrabile tako banke kot tudi država. Prav ta ugrabitev je vzrok vsega denarnega zla. Denar je namreč preveč donosen, da bi se mu lahko kdaj odrekli.

Zaradi te ujetosti je Satoshi vedel, da ne more zaprositi za dovoljenje za razvoj denarja. Poiskati je moral drugačno pot, ki uporablja jezik, da bi uresničil Hayekove sanje o denarju brez nadzora države. Denar, ki ustvarja in uveljavlja lastne zakone:

• Ne sme se ga zapleniti.
• Ne sme se ga cenzurirati.
• Ne sme se ga printati.
• Ne sme se ga ponarejati.

To je bistvo zakonov Bitcoina, globalnega in nevtralnega denarja, ki je dostopen vsem. Vsakdo lahko te zakone uveljavlja tako, da govori in posluša s svojimi vozlišči: sprejema veljavna sporočila in zavrača tista, ki kršijo pravila. Vsakdo lahko prispeva h kumulativnemu ščitu, ki ščiti preteklost Bitcoina. Vsakdo lahko oblikuje transakcije in vodi številke, ki določajo prihodnost. Vse, kar je potrebno, je način za izvajanje matematike in način za komunikacijo z drugimi.

Vsakdo lahko igra po svojih pravilih. Pravila Bitcoina določata prekrivanje in dogovor, ne pa avtoriteta.

Zahvaljujoč Bitcoinu lahko vsakdo uporabi asimetrično obrambo kriptografije v svojo ekonomsko korist. Asimetrija je bistvo varnosti Bitcoina: zelo težko jo je uganiti, lahko jo je preveriti. Sodelovanje je nagrajeno, konflikt pa ne. Vaši ključi so zasebni; knjigovodski zapis je javen. Obramba je poceni; motnje so izjemno drage.

Prav asimetrija stroškov je razlog za kriptoekonomsko teorijo iger Bitcoina. Miroljubno in prostovoljno sodelovanje; vzajemno zagotovljeno ohranjanje. Suverenost s kriptografijo.

Pravo, jezik in denar. Zdrava trojica teh treh elementov je nujno potrebna za razcvet svobodne družbe. Če je svoboda vrednota, ki jo visoko cenite, to pomeni (1) svobodo govora, (2) zdrav denar in (3) lastninske pravice posameznika. Bitcoin uporablja (1) za ustvarjanje (2) in uveljavljanje (3) — brez uporabe nasilja. Navsezadnje nobena količina nasilja ne bo nikoli rešila matematičnega problema, kot je lepo povedal Jacob Appelbaum.

Kot družba smo odgovorni za ohranjanje svetosti svobode govora. Vi kot posameznik pa ste odgovorni, da to svobodo uveljavljate in jo jemljete resno. Na področju Bitcoina to pomeni, da imate svoje ključe, upravljate svoje vozlišče in izvajate svoj dokaz o delu.

Ne potrebujemo ločene “pravice do pošiljanja transakcij”. To je neodtujljiva pravica v svobodni družbi, družbi, ki svobodo govora jemlje resno. Ne potrebujemo zakona, ki nam bo omogočil učinkovitejšo uporabo električne energije za matematične naloge. Navsezadnje rudarjenje ni nič drugega kot avtomatiziran način, s katerim poskušamo učinkovito najti ustrezno naključno število. Ne potrebujemo ločene “pravice imeti denarnico”. Denarnica ni nič drugega kot udoben način podpisovanja sporočil — kalkulator, če hočete. Ne potrebujemo ločenega zakona, ki bi vam omogočal posedovanje bitcoinov. Ste svoboden posameznik. Imate neodtujljivo pravico, da si v glavi zapomnite 12 besed.

Nič od naštetega ne bi smelo biti nezakonito. V svobodni družbi, družbi, ki ima določene resnice za samoumevne, nič od naštetega nikoli ne bi smelo biti prepovedano. Če je človeška zgodovina prinesla kakšno temeljno spoznanje za optimizacijo človekovega razcveta, je to, da sta govor in njegovo svobodno izvajanje sveta. Logos je svet, ker je možnost svobodnega govora temeljni pogoj za odkrivanje in sporočanje same Resnice, iz katere izhaja vsa dobrota.

Če sta govor in njegovo svobodno uveljavljanje sveta, potem je svet tudi Bitcoin, saj je vse, kar Bitcoin od vas zahteva, da razmišljate in govorite. Vsakdo lahko svobodno sodeluje v tej igri besed in številk; igri, ki uteleša odgovore na različna etična in moralna vprašanja; igri, ki se igra brez končnega cilja, vendar z absolutno omejitvijo: 21 milijonov, nikoli več. Vi ste tisti, ki to omejitev uvajate: s tem, da prevzemate odgovornost za “running the numbers” (upravljanje številk), s tem, da uveljavljate svojo neodtujljivo pravico misliti in govoriti. Skozi to se pojavi absolutna Resnica — brez potrebe po prelitju ene same kaplje krvi.

Ta esej je sestavljen iz več poglavij moje prihajajoče knjige 21 načinov. Tako kot moja prva knjiga bo tudi ta objavljena pod licenco. Pri njenem pisanju me lahko podprete.

Zahvala

Zahvaljujem se Johnu, Maxu, Eriku, Mr.Hodlu in svojim podpornikom za dragocene povratne informacije o prejšnjih osnutkih tega eseja.

Opombe pod črto

1. Hayek, F. A. (2009). Denacionalizacija denarja. Ludwig von Mises Institute.
2. Ta nepravičnost se imenuje “Cantillion efekt” in je še posebej izrazita pri fiat denarju, saj je fiat denar mogoče natisniti s pritiskom na gumb. Pri denarju, kot sta zlato ali bitcoin, ni ničesar zastonj, saj ta denar ni izmišljen. Treba ga je izkopati iz zemlje oz. opraviti potrebno delo. Dejstvo, da je v primeru Bitcoina to matematičen problem, ni pomembno. Če morate opraviti delo, da bi našli nove enote, potem ta denar ni fiat denar.
3. Jörg Guido Hülsmann, The Ethics of Money Production
4. Nick Szabo, Money, Blockchains, and Social Scalability
5. To velja tudi za darila, saj s tem zamenjate darilo za vzajemnost, karmo, prijateljsko družbo in podobne ideje. Glej Hülsmann, Graeber.
6. Warmke, C. (2021). Kaj je Bitcoin?. Inquiry, 1–43.
7. Beautyon (2018). Why America Can’t Regulate Bitcoin
8. Zanimivo je, da je problem kodiranja — razkorak med resničnim svetom in svetom informacij — temelj problema digitalnega denarja. Bitcoin ta problem rešuje s svojim algoritmom za dokazovanje dela, ki je težavnostno prilagojen, kar je po mojem mnenju edini način, kako je mogoče rešiti ta problem. Pri Bitcoinu je zemljevid ozemlje.
9. Sodelujoči na Wikipediji. (2022, 23. marec). Gödelovo številčenje. V Wikipediji, prosti enciklopediji. Pridobljeno na 730 136
10. Jonathan Bier (2021), The Blocksize War
11. James P. Carse (1987), Finite and Infinite Games
12. Bitsteinov pogled na upravljanje Bitcoina, Bitcoin governance.
13. Noded 78, 32:50
14. “Lepo bi bilo, če bi to pozornost dobili v kakšnem drugem kontekstu. WikiLeaks je bezal v sršenje gnezdo, roj pa se je usmeril proti nam.” –Satoshi Nakamoto
15. Čeprav je razmerje med zasebnim in javnim ključem matematično, je poskus razbitja tega razmerja seveda spet povezan s stroški. Vendar pa je zasebni ključ iz javnega ključa pridobiti tako neznansko težko, da to ni le neekonomično, ampak je tudi praktično nemogoče.

Licenca o delitvi: https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl

The post Neodtujljiva pravica do lastnine appeared first on Bitcoin Zasavje.

Zadnjih nekaj let se vsi pogovarjamo o tehnologiji blockchain oziroma po slovensko o tehnologiji verige blokov. Marsikdo ta izraz povezuje samo z kriptovalutami ter kriptovaluto BitCoin, kar pa seveda ni edino kar lahko “postavimo” na blockchain. Večina novih uporabnikov misli, da je blockchain nastal leta 2008, vendar je to zmotno razmišljanje. Deli Blockchain tehnologije so bili opisani že mnogo let pred letom 2008. “Merkle tree” je bil opisan že leta 1979, Dr.Chaum je leta 1989 opisal skupino “zaupanja vrednih računalnikov za potrjevanje dogodkov”, istega leta je ustanovil podjetje DigiCash, leta 1991 sta Stuart Haber in Scott Stornetta objavila članek o digitalnem potrjevanju dokumentov ter leta 1992 nadgradila idejo z uporabo Merklovega drevesa. To je vse dokaz, da je tehnologija obstajala že pred letom 2008, vendar pa je zagon za razvoj in množično uporabo dal ravno Bitcoin katerega je posameznik oziroma skupina posameznikov pod psevdonimom Satoshi Nakamoto (njegova oz njihova identiteta do danes še ni znana), predstavil njeno uporabno vrednost v t. i. beli knjigi Kriptovalute Bitcoin (Bitcoin whitepaper). V tem dokaj kratkem dokumentu, je opisan prvotni namen in protokol za delovanje omrežja Bitcoin.

“Ampak kaj dejansko je blokchain?”

Ker je članek namenjen spoznavanju z tehnologijo blockchain bomo vse skupaj opisali bolj prijazno začetnikom kot tehnološkim poznavalcem.

Tehnologija blockchain je digitalni zapis, nekateri jo imenujejo tudi glavna knjiga (ledger), ki vsebuje zapise transakcij iz različnih področij in ne služi zgolj za zapise finančnih transakcij. Že tukaj lahko vidimo, da so kriptovalute le mahen del uporabne vrednosti tehnologije veriženja blokov.
Blockchain predstavlja zaporedje podatkov o določeni transakciji. Ti zapisi se imenujejo podatkovni bloki, ki so zaščiteni s kriptografijo in so med seboj povezani, da tvorijo verige. Gre za podatke o različnih transakcijah, kot so recimo datum, čas, znesek transakcije, ipd. Teh podatkov se ne da popravljati oziroma brisati. Ko je podatek zapisan v blok in je ta potrjen, je vse skupaj doseljivo in preverljivo na blockchainu. Možnosti za manipulacije tako rekoč ni.

Blockchain tehnologija se je razvila vzporedno skupaj s kriptovaluto Bitcoin, kot rečeno, pa njeni začetki segajo že veliko bolj v preteklost. Z uporabo tehnologije za delovanje omrežja Bitcoin, pa je vse skupaj dobilo zalet, kateri je tehnologijo pripeljal tako daleč, da se danes pogovarjamo o tem, da je blockchain tehnologija tehnologija prihodnosti.

Njen avtor Satoshi Nakamoto, je imel v mislih verigo blokov, kamor bi se shranjevale vse potrjene transakcije in jih ne bi bilo mogoče spreminjati. Tehnologija veriženja blokov omogoča varnejše in hitrejše transakcije, ki ostanejo zapisane, ter jih je skorajda nemogoče spremeniti. Posamični bloki, ki skupaj tvorijo celoto, vsebujejo informacije o predhodnem bloku. Pri teh informacijah gre za čas transakcije in pa podatke o sami transakciji.

Kot že rečeno, podatkov v že potrjenih blokih, ni mogoče spreminjati in jih ponarejati. To pa nas pripelje do tega, da je največja vrednost Bitcoina ter same tehnologije, da ne potrebujeta vmesnega člena, zaupanja vrednega posrednika.

Kako blockchain deluje?

Izraz blockchain je sestavljen iz dveh angleških besed; block (blok) in chain (veriga). Osnovni gradniki te tehnologije so bloki, ki obstajajo zgolj v digitalni obliki, torej ‘v računalniku’. Bloki se zaporedno vežejo v verigo. Ko blok zapiše oziroma shrani nove podatke, je dodan v verigo blockchaina. Zato, da je blok dejansko dodan v verigo, se mora transakcija zgoditi, slediti mora potrditev transakcije. To je storjeno s pomočjo rudarjenja, torej računalnikov, ki rudarijo Bitcoin, hkrati pa zapisujejo transakcije v bloke, za kar so v zameno nagrajeni.

Za potrjevanje transakcij, so lastniki naprav za rudarjenje, s katerimi transakcije potrujejo, zapisujejo v bloke, plačani z Bitcoini oziroma drugimi kovanci. Te zapisi transakcij so nato v večini primerov javno vidni vsem v blockexplorerju, skupaj z datumom, zapisom naslova pošiljatelja ter drugimi informacijami.

Posamičen blok vsebuje informacijo predhodnega bloka, časovni žig ter podatke o prenosu ali transakciji.

Vrsta podatkov, shranjenih v bloku, je odvisna od tipa blockchaina. Bitcoin blockchain omrežje denimo shranjuje podrobnosti o določeni transakciji: podatke o pošiljatelju in prejemniku, ter količini kovancev, ki so udeleženi v transakcijo. Seveda pa se vsa omrežja nadgrajujejo in količina podatkov zapisanih v bloku se lahko močno razlikujejo. Tudi Bitcoin je že doživel nadgradnje in recimo z SegWit nadgradnjo je močno povečal število transakcij v bloku. Ko je iz bloka izvzel digitalne podpise, kateri so lahko zavzeli tudi do dve tretini velikosti bloka, je s tem močno povečal število transakcij v enem bloku.

Vsak blok ima tudi hash, ki identificira posamezen blok in njegovo vsebino (podatke) ter je vedno edinstven, kot prstni odtis. Hash je sicer matematična funkcija, ki vhod poljubne dolžine pretvori v šifriran in kriptografsko zaščiten izhod fiksne dolžine. Ko je blok s podatki enkrat ustvarjen, je izračunan tudi njegov unikatni hash. Če bi torej kdorkoli želel spremeniti podatke v bloku, bi se spremenil tudi njegov hash, in blok ne bil več isti. Tukaj je glavna varovalka, da se veriga za nazaj ne da spreminjati.

Naslednji del vsakega bloka bi lahko poimenovali ‘potrjevalni’ hash prejšnjega bloka. To je dejansko vezni del, ki ustvari verigo in zaradi tega je blockchain tehnologija tako varna. Hashi posameznih blokov in potrjevalni hashi se morajo namreč ujemati, točno tako kot so bili ustvarjeni.
Po strukturi so podatkovni bloki odporni na napade, ki bi lahko spremenili informacije v samem bloku. Distribuiranje blokov se vrši preko P2P mrežne povezave, ki obenem skrbi tudi za izdelavo novih blokov. Ko se v nov blok zapiše informacij je ta zapisana za vedno. Ko blok zapiše oziroma shrani nove podatke, je dodan v verigo blokov.

Da je blok dodan v verigo blokov, se mora transakcija zgoditi, slediti mora potrditev transakcije, za kar skrbijo rudarji, torej računalniki, ki rudarijo Bitcoin oziroma kovance, hkrati pa tudi potrjujejo različne transakcije.

Za ustvarjanje blokov in njihovega veriženja, tehnologija ne potrebuje upravitelja, saj vse skupaj poteka preko P2P omrežja. To omrežje je decentralizirano- razpršeno, kar pomeni, da lahko do zgodovine transakcij dostopajo vsi, prav tako pa lahko vsi potrjujejo nove transakcije.

Razlika med centraliziranim in decentraliziranim omrežjem je to, da ima centralizirano omrežje na vrhu neko vodilno institucijo (na primer: banka), decentralizirano pa je razdeljeno med večje število deležnikov, v tem primeru rudarjev oz. nodov.

Kaj je Proof-of-work (sl. dokazovanje dela)

Bitcoin omrežje deluje po modelu Proof-of-Work (PoW). To pomeni da morajo vsi, ki ustvarjajo bloke (t. i. rudarji), s pomočjo svojih računalnikov tekmovati pri reševanju zapletenih računskih enačb, da bi potrdili bloke in transakcije, ki se vršijo v omrežju.

Pri ustvarjanju blokov v Bitcoin omrežju je čas reševanja enačb nastavljen na približno 10 minut. To pomeni, da v teoriji rudar v sistemu najde en blok vsakih 10 minut. V blok lahko zapišemo točno 1Mb informacij. Če se v omrežju zgodi več kot 1Mb informacij potem je potrebno počakati naslednji prosti blok.

Kot smo že napisali verige blokov namesto osrednjega, centralnega sistema za upravljanje blockchaina uporabljajo peer-to-peer (P2P) omrežje. V tem decentraliziranem omrežju so uporabniki med sabo enakovredni, pridruži pa se mu lahko vsak, ki ob pridružitvi pridobi popolno kopijo podatkov verige blokov.

Ko nekdo ustvari nov blok, se ta pošlje vsem uporabnikom v omrežju. Vsak uporabnik (t. i. vozlišče) nato preveri blok (hash), da se prepriča, da ni bil spremenjen. Če je soglasno med vsemi vozlišči vse v redu, nato vsako vozlišče doda ta blok v svojo kopijo verige blokov.

Vsa vozlišča v določenem omrežju torej ustvarjajo soglasje (Consensus) ter določijo, kateri bloki so veljavni in kateri ne. Bloki, ki so prirejeni, bodo zavrnjeni s strani drugih vozlišč v omrežju. Da bi nekdo lahko torej uspešno spremenil verigo blokov bi moral prevzeti nadzor nad več kot 50 % celotnega omrežja. Šele nato bi lahko njegov spremenjen blok sprejeli vsi ostali, ko bi videli da je večina potrdila blok kot pravilen. Kar pa je skoraj nemogoče izvesti.

Javna blockchain omrežja, denimo Bitcoin ali Ethereum, za svoje delovanje sicer potrebujejo kriptovalute, medtem ko pri zasebnih omrežjih to ni nujno potrebno. Zasebna blockchain omrežja sicer ohranijo nekatere glavne lastnosti te tehnologije, vendar izgubijo eno ključno — decentralizacijo. Pravilno bi bilo torej, če bi rekli, da so zasebna blockchain omrežja centralizirana in uporabljajo zgolj t. i. ‘tehnologijo digitalno porazdeljene računovodske knjige’. Po strogi definiciji prav zaradi tega ne sodijo med prava blockchain omrežja, ki sicer iz igre izločajo posrednike.
Tako nekatera podjetja za uporabo tehnologije uporabljajo tako imenovani “side-chain”. Uporabljajo popolno kopijo tehnologije blockchain, vendar popolnoma upravljajo z omrežjem. In kot opisano zgoraj, glede na to da imajo v rokah več kot 50% omrežja, spreminjajo zapise v verigi. Kar pa izgubi glavno prednost blockchain tehnologije.

Kot smo že zapisali se blockchain lahko uporablja na veliko področjih, vendar je BitCoin in uporaba v finančnem svetu pripeljal tehnologijo na nivo kot je danes. Brez Bitcoina bi po vsej verjetnosti tehnologija ostala na nivoju kot je bila pred izdajo bele knjige. Ob tem dogodku pa so posamezniki videli veliko priloznosti z uporabo te tehnologije. V Bitcoinu veliko ali velika večina uporabnikov vidi prednost v tem, da lahko izloči posrednike pri izvajanju različnih finančnih transakcij. S tem pa bankam in finančnim institucijam onemogočimo, da kontrolirajo kam, s kom, koliko in komu bomo poslali naša sredstva. S tehnologijo blockchain je samo naša stvar kako bomo razpolagali s svojimi sredstvi. In to je vse kar je pomembno. Ne smemo pa pozabiti, da so vse transakcije zapisane in javno dostopne. Tako lahko vsak, ki ima dostop do interneta pogleda kdaj, od kje in kam je kaksna transakcija potovala. Vse kar je potrebno povezati je naslov ter osebo. Dandanes že obstajajo orodja in podjetja katera že kvalitetno sledijo transakcijam in tudi po več letih odkrijejo sumljive transakcije ter jih povežejo z določenimi posamezniki. Ta orodja se bodo v prihodnosti še razvijala in zapomniti si je treba, da bo vsaka transakcija ostala na blockchainu in se nikoli ne bo izbrisala.

Nekatere možnosti uporabe verige blokov

Računovodstvo

Vračunovodstvu bi tehnologijo uporabili za zapisovanje finančnih in blagovnih transakcij. S tem bi bile vse transakcije zapisane na verigi in bi jih bilo nemogoče spreminjati. Tako bi zelo otežili davčne utaje, spreminjanje finančnih podatkov podjetij ter raznih goljufij.

Internet stvari

Internet stvari (IOT- internet of things) je naslednja možna uporaba tehnologije blockchain. Največja težava pri internetu stvari je varnost in zasebnost podatkov, zato bi tehnologija Blockchain tukaj lahko skrbela za višjo varnost in onemogočila dostop do podatkov o kupcih.

Oskrbovalna veriga

Oskrbovalna veriga je proces dobave blaga in storitev od same proizvodnje pa do končnega uporabnika preko različnih virov.

Gre za zahteven proces vodenja oskrbe zu izdelki in pa tudi različnimi storitvami. Ko proces postane večstopenjski in so vanj vpleteni različni dobavitelji in proizvajalci, ki po možnosti prihajajo iz različnih delov sveta, postane celoten proces zelo zapleten in kompleksen.

Blockchain tehnologija lahko prikazuje tako izvor blaga kot dogovore med stranko in prodajalcem, različne pogodbe, ki so bile sklenjene, kot tudi prikazuje stanje pošiljke in podatke o plačilu.

Blockchain lahko vpliva na preglednost oskrbovalne verige, zaloge v skladiščih dejanske proizvodnje in vzreje in celoten proces od nakupa produkta do same dostave do končnega uporabnika.

Nepremičnine

Tehnologija veriženja blokov bi lahko v prihodnosti postala velika prednost nepremičninskega trga. Dandanes gre za industrijo, ki temelji na papirologiji, blockchain pa bi lahko vse skupaj razbremenil, saj bi bili vsi zapisi zbrani digitalni in zelo pregledni.

Preko blockchaina bi se lahko izvedlo plačilom zaznambe, beležile transakcije, zaradi uporabe te tehnologije, pa bi se strani lahko zavarovale pred morebitnimi prevarami, postopki bi bili hitrejši, vse skupaj pa bi lahko potekalo tudi mednarodno in ne zgolj v eni državi.

Denar

Namen kriptovalut bi lahko bil tudi plačevanje in izmenjava. Šlo bi za proces, ki bi nemoteno potekal po vsem svetu, postopek bi bil takojšen in varen. Postopek bi potekal brez vključevanja nadzornih teles (bank), saj bi sistem temeljil na tehnologiji blockchain, šlo pa bi za transakcije od ene osebe do druge (peer-to-peer).

Danes se plačevanje z kripto valutami že izvaja. Seveda ima večina prodajalcev, kateri sprejemajo kripto valute, vključenega posrednika, ki kripto valute spremeni v FIAT valute (EUR, USD,..) To sicer ni popolnoma decentralizirana rešitev, je pa pomemben korak v pravo smer. Z povečevanjem uporabe kripto valut se bo tudi ta miselnost spremenila in bodo trgovci začeli sprejemati valute P2P, torej vsak z vsakim in jih ne bodo več menjali v FIAT valute. Danes pa trgovec še vedno vse plača z EUR in volatílnost kripto valut mu predstavlja preveliko tveganje za poslovanje.

Zaključek

Blockchain tehnologija je tehnologija prihodnosti. Z uporabo na finančnih področjih (kot je Bitcoin) je dobila zagon in sredstva za razvoj. Seveda sedaj vsi pričakujejo, da se bodo stvari spremenile čez noč, da bomo v trenutku razvili tehnologijo in spremenili svoje navade. To je seveda utopija. Vsaka stvar potrebuje svoj čas. Seveda če želimo odpraviti nadzor velikih centralnih avtoritet pa bo to trajalo še malenkost dlje. Vsa ta leta je nadzor na vseh področjih zagotavljal udobno delovanje velikemu številu posameznikov in s tem, da jim sedaj sporočamo, da obstaja tehnologija s katero jih ne potrebujemo več, sigurno ne pomagamo k enostavni transformaciji družbe.

Dandanes se bodo še bolj kot kdaj koli borili proti temu, da ne izgubijo svoje moči. Konec koncev ne želijo izgubiti prihodkov kateri so omogočili, da so prišli tako daleč in jim omogočajo, da lahko poiskušajo nekako omejiti uporabo decentraliziranih omrežij in jih po možnosti zatreti.

The post Kaj je blockchain oz veriga blokov po slovensko? appeared first on Bitcoin Zasavje.

Kriptovaluta bitcoin iz dneva v dan pridobiva na vrednosti in posledično prepoznavnosti. Pa povprečen človek sploh razume dejansko vrednost bitcoina? Je edino merilo le njegova cena? Bitcoin in tudi nekatere druge kriptovalute niso bile narejene z namenom, da bi z njimi povečali količino denarja v fiat valuti (EUR,USD,…) ampak je njihov namen, da bi postoma začeli uporabljati kriptovalute kot plačilno sredstvo in se s tem izognili masovnim manipulacijam in nadzoru, katerega velike institucije vršijo nad povprečnim človekom.

Vsakodnevno se soočamo z vedno večjim nadzorom in kontrolo. Vedno nas nekdo sili v to, kaj lahko in kaj ne smemo storiti z svojimi sredstvi. Poleg tega, pa nas vedno znova z nekimi davki, prispevki in subvencijami silijo, da s svojim denarjem delamo po “njihovem” planu. Z inflacijo nas silijo v potrošnjo, z negativnimi obrestmi nas silijo da trošimo, tudi če ne potrebujemo, z davki in olajšavami nam povedo kaj kupovati,… Kot da povprečen človek sam nima več kontrole nad svojim denarjem ampak je lutka bank, države, velikih korporacij… Z uvedno digitalnega EURa pa se stvar lahko celo poslabša. Si predstavljate, da lahko država določi rok trajanja vaši plači, da vas omejuje kaj, koliko in kdaj lahko nekaj kupite? Predstavljajte si svoj zaslužek nekaj podobnega kot so bili boni. Določili so nam, kam in do kdaj jih je potrebno porabiti v nasprotnem primeru nam bodo propadli. In z uvedbo digitalnega EURa nam lahko popolnoma isto naredijo z plačami, dodatki in ostalimi prihodki. Verjetno se to ne bo zgodilo s plačami, ampak UTD pa bi lahko bil že lep izgovor zakaj bi nekaj imelo svoj rok trajanja in usmerjeno potrošnjo. Večina ljudi na take prilive gleda na nekaj podarjenega ampak pozabljajo, da je vse to že zasluženo in vplačano v državno blagajno, potem pa samo delijo nazaj, kot da samo oni vedo kaj je najbolje za ljudi. Zaključek zgodbe je, da tako izvrstno tehnologijo kot je blockchain, spet lahko države, banke in finančni sistemi izkoristijo v svojo korist in jo obrnejo proti malemu človeku.

Zakaj posvečamo leta in leta izobraževanju, ki je v nekaterih primerih nepotrebno mogoče celo neuporabno? Da je še slabše, se to dela na zastarel in dolgočasen način, na koncu pa se vse to pozabi ali pa ne uporablja. Ne bi bilo za vse boljše, če se veliko večji del učenja nameni finančni pismenosti? Oseba, ki zasluzi veliko in ni finančno pismena, je na slabšem kot nekdo ki zasluži malo ampak s tem kar ima dobro razpolaga. Večina se o tej temi uči od staršev in veliki meri tudi oni niso finančno pismeni.

Velika večina ljudi želi oplemenititi svoja sredstva in povečati količino denarja na svojem računu, namesto da bi raje delali stvari, ki so pomembne in nam omogočajo boljše življenje. Ljudje delajo cele dneve in vseeno živijo v bedi. V današnjem svetu, marsikdo že s svojo osnovno plačo, komaj shaja skozi mesec. Namesto da bi se merila kakovost življenja, sreča in podobne stvari, se meri profit in edina stvar, ki je pomembna, je lepa rast na grafu vrednosti delnic, premoženja, naložb, ipd… Večina ljudje je iz dneva v dan na slabšem kot so bili, le da te lepe številke in grafi tega ne pokažejo, ljudje pa se tega sploh ne zavedajo. Če jih ne osrečujejo številke na grafih, si s krediti privoščijo nov avto, dopust oziroma potovanja katera “pokažejo” svojim znancem in s tem dvigujejo svojo samozavest. Ob enem pa spet padejo pod vpliv nekoga, ki mu je posodil denar in mu bo spet narekoval tempo in smer življenja.

Smešno in naivno bi bilo pričakovati, da ljudje pravilno razumejo bitcoin, če ne poznajo niti delovanje obstoječega finančnega sistema. Mogoče pa je cilj obstoječega finančnega sistema ravno to, da je namerno zakompliciran, da ga ljudje ne razumejo, ker če bi ga razumeli bi se mu uprli. Ena oblika takšnega mirnega upora oz. protesta je bitcoin, ampak kot to, se ga nikoli ne omenja v medijih. Mediji večinoma poročajo le o ceni, ki je najmanj pomembna. Za razumevanje bitcoina je potrebno začeti pri zgodovini denarja in dobro razumeti zakaj sistem, ki ga imamo danes, ni pravičen. Ko to razumemo je potrebnih še veliko ur za raziskovanje o alternativah, kot je bitcoin. Mogoče bi več ljudi razumelo namen bitcoina, če menjalnice ne bi bile tako popularne. Namen nikakor ni to, da na menjalnici kupite bitcoin z evri in ga čez nekaj dni prodate za višjo ceno kot ste ga kupili pred dnevi.

Lepota pri uporabi bitcoina je to, da ga lahko kdorkoli kadarkoli uporablja za različne namene. Ljudje ga uporabljajo kot varčevalni račun, kot način za hitro in poceni pošiljanje denarja v drugo državo, ali pa kot edina vrsta denarja oziroma plačilnega sredstva. Naj se sliši še tako nemogoče, a vendar ponekod v manj razvitem svetu ne poznajo klasičnih bančnih sistemov. Po nekaterih podatkih na svetu obstaja celo več kot 1 milijarda ljudi, ki nimajo dostopa do tradicionalnih bančnih rešitev.

Ob pogovoru o ceni in trgovanju dobi poslušalec občutek da je bitcoin namenjen samo trgovanju in se za to uporablja ter da deluje kot delnica. Med poznavalci je veliko ljudi, ki želi da je cena nižja da lahko pridobijo več satoshijev (najmanjši del bitcoina), med navadnimi ljudmi pa veliko takih, ki samo gledajo koliko je cena zrasla.

Špekulirati o ceni bitcoina je popolnoma enako, kot bi si želeli, da so stanovanja bolj dostopna in cenejša, da jih ljudje pokupijo in nato čakajo na rast, da bi jih kasneje z dobički prodali. Mladi, ki pa iščejo stanovanja, pa bi zaradi dviga cen vse težje prišli do njega. To je popolnoma zgrešen model. Na drugi strani pa lastnikom stanovanj dvig cene ne pomeni nič, saj če se vsa stanovanja in najemnine podražijo, se verjetno ne bodo odločili za prodajo ter nato spali na denarju pod mostom. Bitcoin je namenjen uporabi, ne pa neskončnim špekulacijam. A vendar je v danem trenutku to največji zagon za prepoznavnost in razvoj bitcoina. A v prihodnosti se bo to spremenilo. Zagotovo.

Verjetno največja težava povprečnega Slovenca pri razumevanju pa je tudi ta, da je dobra literatura večinoma v angleščini. Vendar tudi če bi obstajala literatura v slovenščini, si je v razviti, varni in demokratični državi, kjer imajo prebivalci pravice in možnosti, da z denarjem delajo kar želijo, veliko težje predstavljati kakšne težave imajo ljudje v drugih manj razvitih, revnejših državah. Ponekod po svetu prebivalci nimajo pravice do bančnega računa ali pa pri njih banke sploh ne obstajajo, kaj šele da bi denar oplemenitili z vlaganjem v sklade/delnice/obveznice … Nekateri ki pa te opcije imajo, pa plačujejo veliko večje obresti za osnovne finančne storitve od nas. Za te ljudi so kriptovalute veliko bolj pomembne in jim lahko naredijo vidno spremembo v izboljšanju življenja, ker za uporabo ne plačujejo vodenja bančnega računa, plačujejo nižje provizije pri pošiljanju denarja, denar pride hitreje do prejemnika in podobno.

V razvitem svetu pa predstavo o kriptovalutah kvari popularnost velika količina nepotrebnih kriptovalut ki so slabšalno poimenovane “shitcoini”. Velika večina kriptovalut je popolnoma nepotrebnih. Ustvarjene so iz popolnoma drugih razlogov kot bitcoin in ko ljudje ugotovijo da “shitcoini” niso potrebni in popolnoma brezvezni, zmotno mislijo da je bitcoin enaka stvar in je vse skupaj ena prevara. Velika večina preostalih kriptovalut je bila narejena samo iz enega razloga. V lasu ICO mrzlice so si določeni posamezniki zamislili neke vrste projekt in začeli zbirati začetni kapital s pomočjo kriptovalut in tudi bitcoina. Tukaj je prišla spet do izraza uporabnost samega bitcoina in tehnologije, vendar je bilo vse skupaj izrabljeno za pobiranje denarja nevednih uporabnikov. Ker je sama tehnologija dokaj nova in je dejansko še ne regulirana, so se take prevare dogajale vsakodnevno in nihče ni odgovarjal za nič. Vendar kot rečeno. To še ne pomeni, da je bitcoin nekaj slabega, le tehnologija je bila izrabljena za napačen namen. Tudi dolar ali euro lahko uporabimo za financiranje piramidnih shem in “catch the cash” goljufij pa to še ne pomeni, da je zato fiat valuta goljufija. Do tega, da je fiat neke vrste prevare pridemo, če razumemo kako deluje klasični finančni sistem in kako ustvarjajo nove količine fiat valut iz nič in s tem uničujejo vrednost naših prihrankov.

V svetu poznamo več vrst ekonomije. Vsak naj si pri sebi predstavlja svet v katerem živimo in ekonomijo katero nam vsiljujejo. Sedaj pa iz te enačbe odštejte klasične fiat valute in pod predpostavko, da nam ostane samo Bitcoin določite kje bi mu bilo mesto na zgornji sliki. Mislim, da se vsi strinjamo, da bi Bitcoin korenito spremenil ekonomski model in posledično celotno družbo. Prvič v zgodovini bi bilo vse bolj pravično do malega človeka. A vendar je potrebno biti previden. Če bi si ponovno veliki “igralci” v svetu nagrabili prevelike količine bitcoina je uveljavljanje novega modela močno oteženo.

Za konec naj povemo, da to ni finančni nasvet. Je pa spodbuda, da o bitcoinu izveste čim več in se pozanimate o uporabi in prednostih. Kriptovalute so prihodnost, pa naj si to želimo ali ne. Pametno je spremljati sam razvoj in slediti kam se bodo trendi obrnili. Sam bitcoin bo zagotovo v prihodnosti spremenil pogled na tradicionalni bančni sistem oziroma bo vsaj pomagal, da se vsi skupaj zavemo, da smo samo marionete večjih igralcev na globalnem trgu.

Članke za blog na spletni strani medium.com pišejo različni člani in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.

The post Ali povprečen človek sploh razume pravo vrednost bitcoina? appeared first on Bitcoin Zasavje.