PROBLEM
Da bi človeštvo lahko (za)cvetelo, se mora vrniti k denarju prostega trga (ki ga ne izdajajo centralne banke ali vlade, ampak organsko nastane oz. izhaja iz trga), ki ga centralne banke in/ali vlade ne morejo manipulirati niti izkoreniniti. Ta denar mora biti digitalen, da olajša mednarodni prenos vrednosti, vendar mora biti hkrati tudi redek (digitalne žetone je bilo vedno dokaj lahko podvojiti oz. skopirati).

Zlato je nekoč dobro delovalo, vendar je bilo fizično, zato je s širitvijo trgovine iz lokalnih skupnosti na mednarodno trgovino izmenjava zlata med posamezniki postala nepraktična. Rešitev za to slabost je bila centralizacija (uporaba bančnih knjig ali bančnih „bankovcev oz. potrdil“) in digitalizacija (digitalizacija bankovcev/pogodb), kar je bankam omogočilo, da so postale posrednice vseh prenosov denarja, ki niso bili izvedeni med posamezniki. Fizična narava zlata je pripeljala do uvedbe papirnatega/digitalnega denarja, podprtega z zlatom, vendar pa je to na koncu pripeljalo do fiatnega denarja – denarja, ki ga izdaja vlada in ni podprt z ničemer, niti z zlatom. Fiatni denar ne stane nič (nastane s pritiskom na gumb), ni redek in omogoča vladam, da se izognejo tržnim silam. Omogoča vladam, da se vedno širijo, kar olajšuje neizprosen in postopni pohod k svetovnemu totalitarizmu.

Satoshi Nakamoto je ta problem rešil z Bitcoinom.

REŠITEV
Z uporabo razpršene knjige (knjiga pomeni evidenco vseh transakcij; razpršena pomeni, da obstaja na več mestih hkrati, sinhronizirano) in izginotjem iz javnosti je ustvaril denar, ki nima centralne oblasti, nima direktorja – nikogar, ki bi ga lahko prosili/prisilili, da ga ukine ali spremeni. Da bi odpravili Bitcoin, bi bilo treba izbrisati vsako posamezno vozlišče, ki jih je po vsem svetu na desettisoče.

To pomanjkanje centralne oblasti v digitalnem žetonu bi po starem pustilo problem – dvojno porabo. Kako je lahko kdorkoli prepričan o resničnem stanju knjige? Kaj če se žeton, ki obstaja v denarnici številka ena in je bil porabljen, ponovno porabi iz denarnice številka ena? Kdo odloča, katero plačilo je bilo prvo in katero je bilo izvedeno za njim (in je zato nelegalno)?

To je bilo delno rešeno z ustvarjanjem časovne verige („blockchain“). Transakcije so razvrščene v bloke – podatki so združeni, kot strani v knjigi – in vsak blok vključuje hash prejšnjega bloka. Za več podrobnosti o tem, kako deluje blockchain in za kaj se uporablja, kliknite tukaj.

Z blockchainom se vrstni red teh blokov ne more preprosto spremeniti, ne da bi to kdo opazil. Če nekdo spremeni transakcije v bloku številka ena, se bo spremenil hash bloka ena. Hash bloka številka ena je del podatkov bloka številka dva. To pomeni, da bo sprememba bloka številka ena povzročila, da bodo podatki (hash) v bloku številka dva napačni. To pomeni, da bo blok številka dva neveljaven. Če je blok številka dva neveljaven, potem bodo vsi bloki po njem neveljavni. Blok številka 750.000 ne more biti veljaven, če blok številka dva ni veljaven:

Blockchain omogoča, da je glavna knjiga zaščitena pred ponarejanjem.

Drugi del rešitve za dvojne porabo pa je dokaz o delu (proof-of-work). Upoštevajte, da je ponovno razvrščanje (ali prepisovanje) blokov dejansko precej enostavno (in skoraj brez stroškov) – potrebujete le računalnik, da ponovno izračuna hash in poveže bloke med seboj. Če vam je bila predstavljena nova različica, brez dokaza o delu ni mogoče vedeti, katera različica je pravilna. Satoshi Nakamoto je uporabil PoW (proof-of-work, ki ga je prej izumil dr. Adam Back), da je proizvodnja takšnih hashov postala draga.

To vrednotenje je bilo uvedeno z dodajanjem pravila v protokol Bitcoin, ki omejuje veljavnost rezultatov hashov in zahteva več poskusov brute forca hashov, da se izpolni zahteva (brute force = surova računska moč). To se izvaja z naključnimi poskusi brute forca s pomočjo računalnika (,ki porabljaja električno energijo, vendar se to pogosto pojasnjuje na napačen način, ki ga poznavalci bitcoina sovražijo. »Rudarji bitcoina iščejo rešitve za težke matematične probleme.« To v resnici niso matematični problemi.

Če bi napadalci želeli spremeniti blok ena, bi morali najti tudi veljaven hash (z vnosom in ponavljanjem nekaterih nesmiselnih podatkov, dokler hash ne bi bil veljaven), nato pa novi hash vnesti v blok dva in s tem razveljaviti hash bloka dva. Blok dva bi morali spremeniti tako, da bi bil hash pravilno izračunan, nato pa ta hash vnesti v blok tri in s tem spremeniti blok tri.

Nato bi morali ponoviti delo, opravljeno za hash bloka tri, in tako naprej, vse do trenutnega bloka. Energija, porabljena za rudarjenje blokov Bitcoin, tako ščiti omrežje pred napadi, saj je ponovitev porabe vse energije preveč draga in praktično nemogoča. Za ponovno vzpostavitev timechain Bitcoina iz bloka ena bi bilo potrebno ponoviti celotno svetovno kumulativno energijo, porabljeno za Bitcoin do sedaj.

Proof-of-work omogoča, da je bitcoinova veriga blokov odporna proti ponarejanju.

Drugi namen PoW je rešiti »problem bizantinskih generalov«. Ta se pojavi v razpršenem omrežju računalnikov, ki morajo vsi poznati trenutno stanje, pri čemer ni mogoče zaupati nobenemu sporočilu med računalniki, da poroča o resničnem trenutnem stanju (prav tako kot v primeru bizantinskih generalov).

Problem bizantinskih generalov se reši z uvedbo pravila, da je veriga bitcoin blokov z največjim skupnim delom veljavna veriga (pogosto »najdaljša veriga«). To odpravlja potrebo po zaupanju v avtoriteto, ki bi določila, katera različica časovne verige je veljavna, če pride do neskladja, in se preprosto zanaša na to, da se vsi strinjajo s pravilom »največ dela = veljavna veriga«.

Drugi problem, ki ga je Nakamoto upošteval pri ustvarjanju novega denarja, je problem pravičnega izdajanja in kako to storiti na način, ki bi omogočil čim večjo sprejetost. Nakamoto je to dosegel s postopnim izdajanjem novih kovancev, kar je nekaterim poznejšim uporabnikom omogočilo dostop do novo izdanih kovancev.

Ko se je Bitcoin prvič pojavil leta 2009, so rudarji za vsak izrudarjen blok prejeli nagrado 50 bitcoinov. Rudarjem se danes za vsak izrudarjen blok, ki se pojavi v povprečju vsakih 10 minut, izda nagrada 3,125 bitcoinov, število izdanih kovancev pa se na vsakih 210.000 blokov, kar je približno vsake 4 leta, prepolovi. Temu pravimo halving (razpolovitev). Zaradi programirane razpolovitve izdaje novih bitcoinov bo prišel dan (predvideno v letu 2140), ko nadaljnje deljenje ne bo več mogoče zaradi najmanjše enote (1 Satoshi = 0,00000001 bitcoin), zato je ponudba matematično omejena in je zelo blizu 21 milijonov kovancev.

Prilagajanje težavnosti rudarjenja je ključnega pomena tudi za preprečitev, da bi bila omejitev ponudbe 21 milijonov kovancev uvedena predčasno – za izkušene uporabnike bitcoina je zanimivo, da prilagajanje težavnosti ne vpliva na omejitev ponudbe bitcoina kot takega – preprečuje le spremembo časovnega razporeda izdaje. Tudi če ne bi bilo prilagajanja težavnosti, omejitev 21 milijonov ne bi mogla biti presežena. Za tiste, ki jih zanima, kako deluje rudarjenje in prilagajanje težavnosti, bo to pojasnjeno v tem eseju.

Na nastanek denarja prihodnosti pa je vplivala predvsem teorija iger (John Nash – Game Theory). Na enak način, kot je človeški genom končno odgovoren za veličastne spomenike in umetniška dela, teh stvari v našem genetskem kodu dejansko ni. To opisuje knjiga in izraz »The Extended Phenotype« (Razširjeni fenotip), ki ga je skoval Richard Dawkins. Kodeks bitcoina povzroča, da ljudje ravnajo na tak način, da zagotovijo njegov uspeh. Ko se poglobiš v bitcoin in teorijo iger, ki ga obdaja, prideš naravno do tega zaključka:

Edina stvar, ki lahko ustavi bitcoin, je svetovno usklajen avtoritarizem, edina stvar, ki lahko ustavi svetovno usklajen avtoritarizem, pa je bitcoin.

DODATEK
Obstaja veliko skrbi oziroma možnih pomankljivosti tega denarja, katere skrbijo nove uporabnike, ki se šele spoznavajo z Bitcoinom kot denarjem – to je normalno, in zagotavljam vam, da so bile prav vse ovržene. Ostane vam le spoznanje, da je bil zadnji stavek tega eseja resničen.

Morda boste želeli prebrati katere so najpogostejša nasprotovanja Bitcoinu, vse te skrbi pa so ovržene na tem linku.

Ta esej je napisal @parman_the iz twitterja, prevedel in priredil pa ga je PjerdBrt. (18. sep. 25, cena BTC 100k€)