Deli ta članek
Uvod
Bitcoin je digitalni denar, ki obstaja samo na internetu. Ne moreš ga prijeti v roko kot kovanec ali bankovec, lahko pa ga pošiljaš drugim ljudem po svetu podobno kot elektronsko sporočilo. Nastal je leta 2009 kot odgovor na vprašanje: »Ali lahko ljudje uporabljamo denar brez banke ali države kot posrednika?«
Bitcoin je danes najbolj znana in edina pomebna kriptovaluta na svetu. Nekateri ga uporabljajo za plačevanje, drugi za varčevanje ali investiranje, tretji pa predvsem zato, ker jih zanima nova tehnologija.
Da bi razumeli Bitcoin, si moramo najprej pogledati zgodovino denarja in kako deluje običajen denar.
———————————————–
Zgodovina denarja in pomebni mejniki
Zgodovina denarja je tesno povezana z razvojem trgovine, gospodarstva in družbe. Pred pojavom denarja so ljudje uporabljali naturalno menjavo oziroma blagovno menjavo, pri kateri so dobrine menjavali neposredno med seboj. Tak sistem je bil nepraktičen, saj je bilo težko uskladiti potrebe obeh strani v menjavi. Zaradi tega so ljudje postopoma začeli uporabljati različne predmete kot menjalno sredstvo, na primer sol, školjke, živino ali kovine.
Prvi kovanci so se pojavili okoli 7. stoletja pr. n. št. v Lidiji v Mali Aziji. Izdelani so bili iz plemenitih kovin, predvsem zlata in srebra, njihova vrednost pa je temeljila na količini kovine. Kasneje so države prevzele nadzor nad izdajanjem kovancev in tako povečale zaupanje v denar. Z razvojem trgovine in bančništva se je pojavil tudi papirnati denar, ki se je najprej razvil na Kitajskem, v Evropi pa se je razširil predvsem v novem veku.
Pomemben mejnik v sodobni zgodovini denarja predstavlja ustanovitev ameriške centralne banke Federal Reserve (FED) leta 1913. FED je bil ustanovljen zaradi pogostih finančnih kriz in bančnih zlomov v Združenih državah Amerike. Njegova naloga je bila zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, nadzor nad količino denarja v obtoku ter vodenje denarne politike. FED je postal ena najvplivnejših centralnih bank na svetu, saj ima ameriški dolar pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu.
Naslednji velik mejnik je bil Brettonwoodski sporazum leta 1944, sklenjen po drugi svetovni vojni. Na konferenci v mestu Bretton Woods v ZDA so države oblikovale nov mednarodni denarni sistem. Ameriški dolar je postal osrednja svetovna valuta in je bil vezan na zlato po fiksnem razmerju 35 dolarjev za unčo zlata. Druge valute pa so bile vezane na ameriški dolar. Cilj sporazuma je bil zagotoviti stabilnost menjalnih tečajev in spodbuditi obnovo svetovnega gospodarstva po vojni. V tem obdobju sta bila ustanovljena tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1971 z dogodkom, ki ga imenujemo Nixonov šok. Ameriški predsednik Richard Nixon je takrat ukinil zamenljivost ameriškega dolarja za zlato. S tem se je končal Brettonwoodski sistem in začel sistem fiat denarja, kjer vrednost denarja ni več vezana na zlato, ampak temelji predvsem na zaupanju v državo in njeno gospodarstvo. Ta sprememba je omogočila večjo prilagodljivost denarne politike, hkrati pa povečala možnost inflacije in finančnih nihanj.
V sodobnem času poleg gotovine prevladuje elektronski oziroma digitalni denar. Plačevanje poteka preko bančnih kartic, mobilnih aplikacij in spletnih storitev. V zadnjih letih so se pojavile tudi kriptovalute, kot je Bitcoin, ki predstavljajo novo obliko decentraliziranega digitalnega denarja.
Razvoj denarja je pomembno vplival na razvoj svetovnega gospodarstva, trgovine in finančnih sistemov. Od preproste menjave dobrin do sodobnega digitalnega denarja je denar postal nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in temelj delovanja sodobne družbe.
1. Kako deluje običajen denar
Ko imaš evre na bančnem računu, denar pravzaprav ni fizično v tvoji denarnici. Banka vodi evidenco:
- koliko denarja imaš,
- komu si ga poslal,
- koliko si prejel.
Banka je torej “zaupanja vreden posrednik”. Če pošlješ prijatelju 20 €, banka preveri:
- ali imaš dovolj denarja,
- ali transakcija velja,
- komu mora denar pripisati.
Celoten sistem temelji na zaupanju:
- zaupamo bankam,
- centralnim bankam,
- državam,
- plačilnim sistemom.
Bitcoin je nastal kot alternativa temu sistemu.
Več o tem: Kako nastaja denar
2. Osnovna ideja Bitcoina
Bitcoin omogoča pošiljanje denarja neposredno med ljudmi brez banke.
Namesto ene centralne institucije evidenco vodijo tisoči računalnikov po svetu. Ti računalniki skupaj preverjajo in shranjujejo vse transakcije.
To pomeni:
- ni ene same banke,
- ni ene same države, ki bi ga nadzirala,
- sistem deluje globalno,
- deluje 24 ur na dan.
To je ena glavnih posebnosti Bitcoina: decentralizacija – neodvisnost od kateregakoli zaupanja vredne tretje osebe ali posrednika.
3. Kdo je ustvaril Bitcoin?
Bitcoin je ustvarila oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto.
Do danes nihče zanesljivo ne ve:
- kdo je bil,
- ali gre za eno osebo,
- ali za skupino ljudi.
Leta 2008 je objavil dokument (whitepaper), v katerem je opisal idejo Bitcoina. Bitcoin je začel delovati 3. januarja 2009.
Satoshi je nato po nekaj letih izginil iz javnosti.
4. Kaj je blockchain?
Blockchain je digitalna knjiga transakcij – knjigovodski zapis ali glavna knjiga
Predstavljaj si zvezek, v katerega se zapisujejo vse transakcije:
- kdo je komu poslal denar,
- koliko,
- kdaj.
Razlika je v tem, da ta “zvezek” ni shranjen samo na enem računalniku, ampak na tisočih računalnikih po svetu.
Vsaka nova stran v knjigi se imenuje “blok”.
Bloki so povezani med seboj v verigo (“chain”).
Od tod ime:
- block = blok,
- chain = veriga.
5. Zakaj je blockchain poseben?
Blockchain je zelo težko ponarediti.
Če bi nekdo želel spremeniti staro transakcijo, bi moral istočasno spremeniti podatke na ogromnem številu računalnikov po svetu, kar je praktično nemogoče.
Zato Bitcoin ne potrebuje banke za preverjanje resnice.
Sistem sam skrbi za preverjanje.
To je ena največjih inovacij Bitcoina, da deluje brez zaupanja v katerokoli institucijo ali lastnika oz. direktorja.
Več o blockchainu: Kaj je blockchain oz veriga blokov po slovensko?
6. Kaj je “rudarjenje” (mining)?
Bitcoin uporablja proces, imenovan rudarjenje.
Bitcoin mining je proces, pri katerem nastajajo novi bitcoini, preverja in zapisuje transakcije v bloke in varuje omrežje.
Zakaj?
Ker s tem:
- preverjajo transakcije,
- varujejo omrežje,
- ustvarjajo nove bitcoine.
Ljudje ali podjetja, ki to počnejo, se imenujejo “rudarji”.
Ko rudar uspešno potrdi nov blok transakcij:
- dobi nagrado v bitcoinu.
Tako novi bitcoini prihajajo v obtok.
Več o tem: Rudarjenje bitcoina
7. Koliko bitcoinov obstaja?
Posebnost Bitcoina je omejena količina.
Obstajalo bo največ 21 milijonov bitcoinov. Danes jih je v obtoku okoli 20 milijonov, okoli leta 2140 pa bo zminiran zadnji delček bitcoina.
Nikoli jih ne bo več.
To je zelo drugače od običajnega denarja, saj lahko centralne banke tiskajo novo valuto.
Zato nekateri Bitcoin primerjajo z zlatom:
- redek je,
- omejen je,
- težko ga je pridobiti.
8. Kaj je Bitcoin denarnica?
Za uporabo Bitcoina potrebuješ digitalno denarnico.
Bitcoin denarnica omogoča:
- pošiljanje bitcoinov,
- prejemanje bitcoinov,
- pregled stanja.
Denarnica vsebuje:
- javni ključ,
- zasebni ključ.
Javni ključ
To je kot številka bančnega računa.
Lahko ga deliš z drugimi, da ti pošljejo bitcoin.
Zasebni ključ
To je skrivno geslo.
Kdor ga pozna, lahko porabi tvoje bitcoine.
Zato je varnost zelo pomembna.
Več o hrambi bitcoina: Varna hramba bitcoina in vaša prva transakcija
9. Kako poteka Bitcoin transakcija?
Primer:
Ana želi poslati Marku 50 € v bitcoinu.
Postopek:
- Ana odpre svojo Bitcoin denarnico.
- Vpiše Markov naslov.
- Potrdi transakcijo.
- Omrežje preveri, ali ima dovolj sredstev.
- Transakcija se zapiše v blockchain.
- Marko prejme bitcoin.
Celoten postopek lahko traja od nekaj minut do približno ene ure, odvisno od obremenitve omrežja.
Več o prvi transakciji: Varna hramba bitcoina in vaša prva transakcija
10. Zakaj ljudi Bitcoin tako zanima?
Razlogov je več.
a) Neodvisnost od bank
Nekateri želijo več nadzora nad svojim denarjem.
b) Omejena količina
Ker obstaja omejeno število bitcoinov, nekateri verjamejo, da bo njegova vrednost dolgoročno rasla.
c) Globalnost
Bitcoin lahko pošiljaš skoraj kamorkoli na svetu.
d) Tehnologija
Blockchain je nova tehnološka ideja, ki jo mnogi vidijo kot pomembno inovacijo prihodnosti.
11. Zakaj je Bitcoin tako nestabilen (volatilen)?
Cena Bitcoina zelo niha.
V enem letu lahko:
- močno zraste,
- nato hitro pade.
To se dogaja zato, ker:
- trg še ni zelo stabilen,
- veliko ljudi špekulira,
- novice močno vplivajo na ceno,
- vlagatelji pogosto reagirajo čustveno.
12. Katere so prednosti Bitcoina?
1. Decentralizacija
Nihče ga popolnoma ne nadzoruje.
2. Globalen sistem
Deluje skoraj povsod in tudi če ga država prepove, si ga lahko pošiljamo med sabo.
3. Omejena količina
Ni mogoče “natisniti” novih bitcoinov po želji.
4. Transparentnost
Vse transakcije so zapisane v blockchainu.
5. Dostopnost
Za uporabo potrebuješ le internet.
13. Katere so slabosti Bitcoina?
1. Velika nihanja cene
Vrednost lahko hitro pade.
2. Težavna uporaba za začetnike
Veliko novih izrazov in tehničnih podrobnosti.
3. Izguba dostopa
Če izgubiš zasebni ključ, lahko izgubiš bitcoin za vedno.
4. Počasnejše transakcije
V primerjavi z nekaterimi modernimi plačilnimi sistemi so lahko transakcije počasnejše.
5. Poraba elektrike
Rudarjenje porabi veliko energije.
14. Ali je Bitcoin zakonit?
V večini držav je Bitcoin legalen, vendar se pravila razlikujejo.
Nekatere države:
- ga podpirajo,
- ga regulirajo,
- ga obdavčujejo.
Druge države:
- omejujejo uporabo,
- ali pa ga prepovedujejo.
Pravila se skozi čas spreminjajo.
15. Ali je Bitcoin varen?
Bitcoin protokol velja za zelo varno tehnologijo.
Veliko težav pa nastane zaradi slabega znanja in pomankanja odgovornosti:
- prevar,
- slabega shranjevanja gesel,
- vdora v menjalnice,
- nepoznavanja sistema.
Zato je pomembno:
- uporabljati varne denarnice,
- ne deliti zasebnih ključev,
- biti previden pri spletnih prevarah.
16. Kaj sploh so kriptovalute?
Bitcoin je prva kriptovaluta.
Kasneje so nastale še mnoge druge:
- Ethereum,
- Litecoin,
- Solana,
- in na milijone drugih.
Nekatere želijo izboljšati hitrost,
druge dodajajo nove funkcije, vendar se vse ostale ne morejo niti pribljižno primerjati z bitcoinom, ki je edina resnično decentralizirana in varna tehnologija.
Več o tem: Zakaj je pomemben samo Bitcoin
17. Bitcoin kot investicija
Veliko ljudi kupuje Bitcoin kot naložbo.
Upajo:
- da bo njegova vrednost rasla,
- da bo postal pomemben del prihodnjega finančnega sistema.
Vendar obstajajo tveganja:
- velika nihanja,
- možnost izgub,
- regulacije držav,
- tehnična tveganja.
Zato mnogi svetujejo:
- investiraj le toliko, kolikor si pripravljen izgubiti.
18. Kako ljudje kupijo Bitcoin?
1. Najlažje je bitcoin kupiti od nekoga, ki ga že ima. Ti mu daš € on ti pa nakaže bitcoin na tvojo denarnico.
2. Običajno se ga kupi preko spletnih menjalnic.
Te menjalnice ali spletne borze omogočajo:
- nakup,
- prodajo,
- menjavo kriptovalut.
Uporabnik:
- ustvari račun,
- nakaže denar,
- kupi bitcoin.
Nato ga lahko:
- pusti na menjalnici,
- ali prenese v svojo zasebno denarnico.
19. Ali bo Bitcoin prihodnost denarja?
Mnenja so zelo deljena.
Nekateri verjamejo:
- da bo Bitcoin postal “digitalno zlato”,
- pomemben hranilec vrednosti.
Drugi menijo:
- da je preveč nestabilen,
- da ni primeren za vsakodnevna plačila,
- da gre predvsem za špekulacijo.
Prihodnost bo pokazala kako pomembno vlogo bo imel.
Zaključek
Bitcoin je kombinacija:
- denarja,
- računalniške tehnologije,
- interneta,
- ekonomije,
- in matematike.
Njegova glavna ideja je ustvariti sistem denarja brez centralnega nadzora bank ali držav.
Za nekatere predstavlja:
- finančno revolucijo,
- več svobode,
- novo obliko digitalnega premoženja.
Za druge pa:
- tvegan eksperiment,
- špekulativno naložbo,
- ali tehnologijo z omejitvami.
Ne glede na mnenje pa je Bitcoin ena najvplivnejših tehnoloških idej zadnjih desetletij in je in bo močno vplival na razvoj digitalnih financ ter kriptovalut.
—————————————————————————–
Napisano 14.5.26, Pjer d’Brt, cena bitcoina: 79.500$


