Original: Tomer Strolight, The Problem with Ethereum

Ljudje me sprašujejo: “ Ali mi lahko razložiš zakaj ne maraš Ethereuma in zakaj odsvetuješ njegov nakup?”

Tukaj je moja razlaga.

Zagon nove skupnosti: Ustava in potrebne vloge

Predstavljajte si, da ustanovite novo skupnost. Imenovala se bo Ethereum. Da bi ta skupnost zaživela in privabila ljudi je potrebno določiti pravila oziroma podati določene obljube.

V tej skupnosti bo več različnih vlog.

Imeli bomo delavski razred — skupino, ki bo opravljala delo, ki ga skupnost potrebuje za svoje delovanje. Za svoje delo bodo dobili plačilo, vendar bodo morali tudi sami kriti svoje stroške. To skupino imenujmo rudarji.

Imeli bomo tudi premožnejši razred — skupino, ki bo sodelovala pri ustanovitvi. To skupino imenujmo udeleženci začetne ponudbe kovancev.

Imeli bomo tudi vladajoči razred — skupino, ki določa pravila. To bo majhna skupina. To skupino imenujmo osnovni razvijalci in/ali fundacija in/ali Vitalik. To je podskupina premožnega razreda.

Imeli bomo tudi razred, ki bo moral upoštevati ta pravila in rezultate dela. Ta skupina bo najštevilčnejša. Imenovali jo bomo Eterijci.

Ko se ta skupnost ustanavlja, so podane določene obljube. Ena od danih obljub je, da bo potreba po delavskem razredu, rudarjih, v neki bližnji prihodnosti izginila. Ta obljuba je celo uveljavljena s pravilom, ki po določenem času onemogoča delo. To je obljuba podjetja Ethereum o prehodu z dokazovanja dela (proof of work) na dokazovanje vložka (proof of stake), ki se bo izvedlo s pravilom, imenovanim “težavnostna bomba”, ki bi povzročila “ledeno dobo”. To pravilo, ki naj bi sčasoma onemogočilo rudarjenje, je vneseno v ustavo oziroma kodeks skupnosti.

Druga obljuba je, da je računalniška koda v tej skupnosti njen zakon. “Kodeks je zakon (Code is law).”

Zgodnja napaka

Že kmalu po začetku te skupnosti, se je zgodila napaka, ki je grozila, da bo mnogo bogatih pripadnikov premožnejšega razreda izgubilo veliko denarja. To je zloglasni “DAO”, primer pametne pogodbe, ki je od svojih zgodnjih vlagateljev zbrala okoli 150 milionov $ vrednega ETH. Heker je vdrl v program zaradi napake v programskem jeziku in tako bi lahko odtekla večina denarja teh vlagateljev, če ne bi naredili izjeme. V tem primeru so se pojavila opravičila in razlage, zakaj je v tem konkretnem primeru potrebno odstopiti od pravila, da je koda zakon, saj bo to le enkratna izjema. Vladajoči razred je predlagal spremembo pravil, ki je omogočila, da se je napaka odpravila in s tem so vsi vlagatelji dobili svoj denar nazaj. Takrat se je seveda to zdelo povsem razumno.

Nekaj ljudi, večinoma iz razreda podložnikov, Eterijcev, se je takrat pritoževalo, da se obljuba “kodeks je zakon” ne bi smela kršiti. Vendar jim je bilo rečeno, naj zapustijo skupnost in ustanovijo novo, imenovano “Ethereum Classic”, kar so tudi storili.

Medtem v skupnosti Ethereum vladajoči razred sprejme nova pravila (hard fork), da bi odpravil napako. Premožni razred dobi nazaj ves svoj denar in je za ta primer oproščen izvajanja zakona “Koda je zakon” z obljubo, da tega ne bo nikoli več storil.

Vladajoči razred ima idejo

Čez nekaj časa vladajoči razred ugotovi, da bo zaradi vzdrževanja in optimizacije sistema ponovno potrebno spremeniti določena pravila, kar seveda ni bilo nepričakovano. Pač še en “hard fork”.

Toda hkrati pa se zgodi nekaj nepričakovanega:

Ena od obljub ob ustanovitvi skupnosti je bila, da bo delavski razred za vsako enoto dela prejel 5 enot valute. Se pravi 5 ETH za blok. Toda vladajoči razred v tem trenutku meni, da je to preveč. Zato enostavno spremenijo to pravilo iz 5 ETH na 4 ETH za zminiran blok. S tem se nadomestilo za opravljeno delo zmanjša za 20%.

Nekateri, zlasti pripadniki delavskega razreda se pritožijo. To jim kaj dosti ne pomaga, saj jim predlagajo, da sprejmejo nova pravila ali si pač poiščejo novo delo drugje. Kljub vsemu je delo še vedno dovolj profitabilno in mnogi ostanejo.

Ta ultimat “sprejmi manjšo plačo ali odidi” ne postavlja samo vladajoči razred. Sprememba je všeč tudi večini ostalih, tako v premožnem razredu kot v razredu podanikov. Zakaj? Ta sprememba zmanjšuje ustvarjanje novih denarnih enot, ki jih sami niso zaslužili (ker niso opravljali nobenega dela). Tako imajo po spremembi večji delež celotne denarne pogače, kot bi ga imeli, če do te spremembe ne bi prišlo.

Pri vsem tem se sploh ne razmišlja ali je sprememba vseh teh pravil kršitev obljub, ki so bile dane ob ustanovitvi skupnosti.

Sprememba je narejena.

Naslednja napaka: Vladajoči razred zamuja z rokom za izpolnitev obljube o odpravi dela

Čas teče. Pravzaprav se bliža čas eksplozije “težavnostne bombe”, ki bo povzročila “ledeno dobo”. Če bi se bomba sprožila, bi delo postalo nemogoče in celotna skupnost bi se ustavila. Vsi se strinjajo, da bi bilo to slabo.

Vendar vladajoči razred ni uspel oblikovati pravil in delovanja sistema, s katerimi bi izpolnil svojo obljubo, da bo aktiviral prehod na “proof of stake” (dokazilo o vložku). Svoje prvotne obljube spet ne morejo izpolniti.

Vladajoči razred predlaga rešitev. Rešitev ne vključuje žrtvovanja njihovega bogastva kot kazen za to, da niso izpolnili svoje obljube. Rešitev tudi ne vključuje odstranitve težavnostne bombe iz kode. Rešitev le odloži težnostno bombo.

Vladajoči razred s tem trdi nekaj takega: “Z odložitvijo težavnostne bombe ponovno potrjujemo svojo obljubo, da bomo prešli na “proof of stake”, in si s preložitvijo ledene dobe postavljamo nov rok.”

Nekateri to trditev sprejmejo za svojo. Drugi dvomijo. “Kaj pa, če rok spet zamudimo?” se sprašujejo. “Ali ne boste samo še enkrat odložili težavnostne bombe?”

Ponovno so dobili ultimat: “Če vam ni všeč, odidite.”

Uvede se hard fork za odložitev težavnostne bombe.

Ponovno znižanje plač in ponovna zamuda pri prehodu na “proof of stake”

Čas teče. Predlagan in izveden je nov hard fork iz istih razlogov kot prej.

Tokrat se delavskemu razredu plača zmanjša s 4 ETH na 3 ETH na blok, kar pomeni 25-odstotno zmanjšanje plačila. Rudarji zdaj zaslužijo 40 % manj na blok kot v času sprejemanja ustave skupnosti, ki je obljubljala, da je kodeks zakon, in za katero je vladajoči razred pozneje dejal, da jo bo kršil le enkrat, in še to iz posebej dobrega razloga. Toda obljuba, da je kodeks zakon, je bila zdaj že tolikokrat prelomljena, da ljudje pričakujejo, da se bo to dogajalo v rednih časovnih presledkih, in jih celo skrbi, da se “napredek” upočasnjuje, če ni dovolj pogostih hard forkov.

Predvidljivo je, da je rok za prehod na dokazovanje deleža (proof of stake) ponovno zamujen, vladajoči razred pa ne plača nobene kazni za to, da ga je ponovno zamudil. Pravzaprav je to zmanjšanje zaslužka delavskega razreda tisto, s čimer se kompenzira pomiritev tistih, ki začenjajo od vladajočega razreda zahtevati, da izpolni svojo obljubo. Vladajoči razred tako žrtvuje denar delavskega razreda, saj navsezadnje ne gre za njihov denar, ki ga žrtvujejo.

Premožni razred in razred podanikov to žrtev sprejmeta, ne da bi si zastavila bistveno vprašanje: “Ali je prav, da delavci v naši skupnosti plačajo ceno za napake vladajočih v naši skupnosti?”

Pred nadaljevanjem te zgodbe bi se rad na tem mestu ustavil, saj bi na tej točki vsak bralec moral biti sposoben razmisliti in reči: “Nekaj se zdi tu strašno podobno sistemu, ki naj bi ga kriptovalute popravile. Njen namen je bil odpraviti vladarje in vse tiste, ki lahko spreminjajo pravila kakor njim ustreza. Vsi naj bi bili odgovorni za svoja dejanja. Nagrajevala naj bi pametne, delavne in sposobne, ne pa nesposobnih ali tistih, ki dajejo obljube, a jih ne izpolnjujejo. Vendar pa se zdi, da se je ta stari, pokvarjeni sistem spet ponovil.”

Seveda do takšnega razmisleka ne pride, če se ukvarjaš le z dobičkom in ne s popravljanjem našega finančnega sistema.

Pretvarjajmo se, da je bil narejen napredek

Čas mineva. Napredek v “Proof of Stake” je veliko počasnejši kot je bilo sprva pričakovano. Vladajoči razred zagotavlja drugim razredom, da se napredek dogaja. Da bi pomirili druge razrede, uvedejo delno rešitev. Ta rešitev ljudem plačuje nagrado, da zastavijo svoje kovance, vendar kot skupnost še vedno ne preidejo na “Proof of Stake” in delo je še vedno potrebno. Premožnemu razredu je to precej všeč. Navsezadnje dobijo plačilo za to, da so bogati, zakaj bi torej nasprotovali?

V skladu s to novo ureditvijo je delo še vedno potrebno. Vendar pa bogataši zdaj le dobijo nove ETHje, z zastavitvijo svojega bogastva, medtem ko delavci dobijo plačilo le za zahtevno dejanje opravljanja dela.

Ker so zdaj vsi plačani v novo izdanih enotah (vsi, razen revnejših ljudi, Eterijcev), se pojavijo pomisleki o inflaciji.

Dejanskega datuma za konec dokazovanja opravljenega dela ni, če pa bi bil določen, jim zdaj tako ali tako nihče ne bi verjel.

Glede težavnostne bombe ni nobenih pomislekov, le da je vsem jasno, da se bo zelo zavleklo.

Vsi vedo, da vladajoči razred ne bo odgovarjal za nastalo situacijo.

Kljub vsemu pa je prisotna skrb zaradi inflacije.

Zato vladajoči razred predlaga rešitev. To je rešitev, ki je že delovala: Ponovno zmanjšati plače delavskega razreda. Izkaže se, da delavski razred ni zaslužil le nagrad novo izdanih etrov, temveč tudi provizije, ki so jih uporabniki plačevali za to, da bi njihove transakcije prišle v bloke. Vladajoči razred predlaga, da se del provizij delavskega razreda uniči oziroma sežge. Uporabniki bodo še vedno plačevali pristojbine, vendar rudarji teh pristojbin ne bodo prejeli. Namesto tega bodo žrtvovane. S sežigom denarja delavskega razreda vladajoči in bogati razred na koncu dobita večji kos celotne pogače. To je domiselno. Nepravično, a domiselno.

Zdaj je že povsem jasno, da se je vladajoči razred izkazal za boljšega v izmišljanju zgodbic s kul imeni, kot sta “ledena doba” in “svetovni računalnik”, kot pa v izvedbi dejanskega protokola, ki bi ustrezal njihovim obljubam. V tem pogledu niso razočarali. Z zažiganjem zaslužka delavskega razreda sedaj ETH imenujejo “ultrasonični” denar, saj se sliši še boljše kot “sound” denar, kar je pravi angleški izraz za pošten denar.

Stanje je takšno, a kako smo prišli do sem?

To pa nas pripelje do sedanjosti.

Imamo skupnost, v kateri vladajoči razred vedno znova ni izpolnil svojih obljub. Se vam zdi znano?

Imamo skupnost, v kateri morajo tisti, ki delajo, vedno znova plačevati za tiste, ki ne delajo. Zveni znano?

Imamo vladajoči razred, katerega rešitve vseh problemov, tudi če so jih povzročili sami, nikoli ne vključujejo priznanja ali plačila za rešitev. Tudi to poznamo.

Sodelujemo v razredih, ki imajo koristi od odločitev vladajočega razreda na račun delavskega razreda. Zveni znano?

Sliši se kot skorumpiran sistem fiat denarja kateremu bi radi ubežali.

Kako smo prišli do tega — prav do sistema, pred katerim smo poskušali zbežati? Mislim, da zaradi naslednjih dejavnikov:

Prvič, začetna ponudba kovancev/predprodaja/predminiranje je ustvarilo razred z veliko večino premoženja.

Nato hard fork DAO, ki je bil namenjen popravljanju naivne napake, ki jo je zagrešil premožnejši razred. Vendar pa se zdi, da je spor, ki je s tem nastal, vzpostavil precendens, da lahko oblikovalci pravil postavijo ultimat tistim, ki sprejemajo ta pravila: “Sprejmi naše pogoje ali pa odidi”.

Poleg tega arhitekti pravil niso nikoli finančno odgovarjali za to, da niso izpolnili svojih obljub.

Namesto tega je vladajoči razred večkrat ponudil denar delavskega razreda kot kolateralno žrtev, da bi pomiril ljudi iz drugih razredov, ki so menili, da jim pripada odškodnina za neizpolnjene obljube vladajočega razreda.

Ljudje iz drugih razredov so te žrtve seveda sprejeli.

Zato ne maram Ethereuma. Obsojam ga, ker je večkrat prelomil svoje obljube, zaradi česar je popolnoma nezanesljiv. Obsojam ga, ker iz edine skupine v svoji skupnosti, ki je dejansko izpolnila svoje obveznosti, dela žrtve.

Kot uporabniku Bitcoina se mi zdijo ta dejanja nedopustna in nesprejemljiva. Vem, da nobeno od njih ne bi bilo nikoli sprejeto v Bitcoinu. Ne bi si upali dovoliti namestitve bombe, ki bi lahko uničila sistem, kaj šele, da bi majhni skupini prepustili odgovornost zanj. Nikoli ne bi prekršili obljube o kodi kot zakonu z namenom bogatenja enega razreda na račun drugega. Nikoli ne bi dajali obljub na podlagi tega, kar se sliši pametno. Enostavno ne bi nikoli prelomili obljub, ki sestavljajo našo skupnost, saj je njena celotna privlačnost v tem, da nima vladajočega razreda, ki bi izkoriščal druge razrede.

Zanima me tudi, kaj mislijo vsi tisti ljudje, ki so večkrat podprli vladajoči razred, da se jim bo sčasoma zgodilo. Kako bi odgovorili na vprašanja: “Kaj mislite, da se bo zgodilo z vami, če bo delavski razred dejansko odpravljen? Ali menite, da bo vladajoči razred nenadoma prenehal iskati žrtve, da bi obogatel?”

Navsezadnje ima vladajoči razred moč, da stori karkoli. Lahko pospešijo izdajanje etra (ETH) zase. Denar lahko naredijo še bolj ultrasupersoničen— tako, da zažgejo obstoječe kovance (seveda kovance Eterijcev, ne svoje) iz kakršnih koli razlogov, za katerebodo trdili, da so dobri za skupnost. Omejitev pri tem ni. Za vse zlorabe, ki jih omogoča digitalna valuta centralne banke, je dovzeten tudi Ethereum, zlasti glede na zgodovino njegovega vladajočega razreda, ki je posegal v spreminjanje pravil, da bi si vedno znova izboljšal položaj in ostal na oblasti.

Zakaj kar ne ostanemo pri tem?

Resnica, ki bi jo zdaj morali videti vsi, je, da Ethereum ni decentraliziran sistem P2P. To je sistem z neodgovornim vladajočim razredom, ki izkorišča delavski razred, daje obljube, ki jih ne more izpolniti, medtem ko pripoveduje čudovito zgodbo o tem, kako rešuje vse težave — kombinacijo težav, ki jih je ustvaril, težav, ki ne obstajajo, in težav, ki jih dejansko ne zna rešiti.

Lahko bi to pustili tako, tudi če bi zanemarili nešteto gnilih prevar, ki so bile storjene v Ethereumu, vendar gre za naslednje:

Problem je v tem, da je ta resnica o Ethereumu pomedena pod preprogo, medtem ko se novincem pripoveduje povsem drugačna zgodba. V ekosistemu Ethereuma so novinci deležni najrazličnejših prevar, med katerimi so bili različni ICoji, za katere se kasneje ugotovi, da so bili povsem nezakoniti ali pa celo popolne prevare. Pametne pogodbe katerim manjka pameti so izkoriščene ali izčrpane (rug-pulled) tako pogosto, da mnoge niti ne pridejo več v novice. Smeti se prodajajo kot umetnost. Umetnost, ki je seveda ni mogoče imeti v lasti se pozicionira kot taka. O tem kaj je na verigi blokov mogoče posedovati in kaj ne, se širijo brutalne laži.

Obljube Ethereuma se pogosto spreminjajo, ko se pojavijo nove marketinške kampanje, kot je na primer “ultrazvočni denar”. Toda zgodba jasno nikoli ne vključuje jasne zgodovine vladajočega razreda, ki ves čas pomaga bogatemu razredu na račun delavskega, vsi ostali pa stojijo ob strani in uživajo ob izplenu.

Če ste OK s tem in se vas to ne tiče, potem je Ethereum prava skupnost za vas. Vseeno bi vas rad spodbudil, da si o tem poiščete kak moralni nasvet, vendar ni potrebe za to, če si želite postati zmagovalec v takšnem režimu. Lahko sprejmete ta pravila, če pa vas motijo, jih pa lahko tudi zavržete. Vsaj to je obljuba, ki jo Ethereum daje in upošteva ves čas.

Opomba: Ta članek se dobro ujema z mojim člankom o integriteti Bitcoinerjev. Gre za to, kako v Ethereumu ni integritete, Bitcoin pa je temu diametralno nasproten: Bitcoinerji niso toksični — Imajo integriteto

Imam še veliko drugih člankov o moralni filozofiji Bitcoina in o tem, kaj ta prinaša človeku osebno: Who are the Bitcoiners?

Tale pa je kako Bitcoin vzpodbuja človeško moralnost in etičnost: What is the Essence of Bitcoin