Deli ta članek
Leta 1927 je judovski ekonomist iz Dunaja napisal knjigo, v kateri je napovedal, da Evropo čaka totalna vojna.
Opredelil je natančen cikel, ki bo to povzročil.
Leta 1938 je bežal za življenje pred vojno, pred katero je opozarjal.
Njegovo ime je bilo Ludwig von Mises.
_________________________________________________________________
Mises je opazoval, kako je prva svetovna vojna uničila liberalni red 19. stoletja. Videl je, da ga je nadomestilo nekaj strašnega.
Imenoval ga je »statizem«. Socializem in intervencionizem sta imela isti cilj: brezpogojno podrejanje posameznika državi.
Brez te ideologije, je dejal, ne bi bilo mogoče izvesti vojne takšnega obsega, kot se je zgodila.

Ugotovil je začaran krog.
Avtoritarni voditelji obljubljajo dobra delovna mesta in plače. Njihove intervencionistične politike pa prinašajo natanko nasprotni učinek.
Namesto dinamičnega gospodarstva, ki ga poganjajo podjetniki, ustvarjajo togo, stagnantno gospodarstvo, ki ga poganjajo birokrati.

Ta intervencionizem zvišuje domače proizvodne stroške. Blago postane dražje in slabše kakovosti v primerjavi s tujimi izdelki.
Da bi izpolnili svoje obljube, avtoritarni voditelji podvojijo svoja prizadevanja. Ustvarjajo ovire za trgovino, gibanje in pretok kapitala.
Trdijo, da to počnejo, da bi »zaščitili naša delovna mesta« in da »branijo nacionalno gospodarstvo«.

Toda trgovinske ovire vodijo k še več trgovinskim oviram.
Zdaj se tuje vlade maščujejo. Domači proizvajalci se v tujini soočajo s še več omejitvami.
Cikel se stopnjuje.
In Mises je videl, kaj sledi.

»Skoraj vsak državljan ima materialni interes za razveljavitev ukrepov, s katerimi bi mu lahko tuje vlade škodovale. Skoraj vsak državljan si zato želi, da bi bila njegova država močna in vplivna, ker od njene vojaške moči pričakuje osebne koristi.«
Gospodarski nacionalizem se spremeni v militarizacijo.
Past se zapre.

Leta 1927, ko je Mises objavil delo »Liberalizem«, je opozoril, da sta fašizem in socializem reakciji na liberalna načela.
Socialisti so normalizirali politično nasilje. Fašisti so trdili, da klasična liberalna strpnost oslabi odpornost proti socialistični grožnji.
Obe gibanji, »ki temeljita na izrecnem načelu uporabe sile«, povzročita »neskončno vrsto vojn, ki uničujejo vso moderno civilizacijo«.

Leta 1944 je bil Mises begunec v Ameriki, kjer je napisal knjigo »Omnipotent Government« (Vsemogočna vlada) o tem, čemur je bil priča.
Pisal je tudi o tem, kako bi to lahko preprečili.
Če bi se demokracije združile dovolj zgodaj. Če bi že od prvega dne nastopile enotno proti totalitarnih silam.
A tega niso storile.

„Druga svetovna vojna nikoli ne bi izbruhnila, če bi nacisti pričakovali, da bodo prvi dan sovražnosti naleteli na združeno in ustrezno oboroženo fronto Velike Britanije, Francije, Rusije, Združenih držav Amerike in vseh majhnih demokracij Evrope.“
Neuspeh ni bil vojaški. Bil je ideološki.
Ko svoboda umre, se cikel začne.

Mises ni le napovedal vojne. Prepoznal je vzorec, ki povzroča, da je totalna vojna neizogibna.
Intervencionizem povzroča gospodarski propad. Propad zahteva trgovinske ovire. Ovire povzročajo povračilne ukrepe. Povračilni ukrepi zahtevajo vojaško moč. Moč zahteva konflikt.
Cikel se sam podpira, dokler ne požre vsega.

„Trajni mir je mogoče doseči le z izvajanjem liberalnega programa na splošno in z njegovim nenehnim in doslednim upoštevanjem.“
Ne zato, ker je klasični liberalizem idealističen. Zato, ker je alternativa ciklus.
In Mises je opazoval, kako je ciklus požrl Evropo.

Napisal je še zadnje opozorilo o molku:
„Nihče ne more najti varnega izhoda za sebe, če družba drvi v propad. Vsakdo mora v svojem lastnem interesu odločno stopiti v intelektualno bitko. Ne glede na to, ali se za to odloči ali ne, je vsak človek vpleten v veliko zgodovinsko bitko.“
Ekonomist, ki je napovedal totalno vojno, je vedel, da če ostaneš na strani, te bo zagotovo odneslo skupaj z vsemi drugimi.

Povzeto po Students For LIberty (@sfliberty na X)


