Kaj je denar, zgodovina denarja in naše možnosti

Osnovno znanje iz ekonomije za vsakogar

Opis predmeta

Zastavite si naslednje vprašanje:

Ali resnično vem kako deluje denar?

Seveda veste, saj hodite v službo, da bi zaslužili denar, potrebujete ga za nakup hrane, plačilo stanovanja ter za druge nujne stvari. Toda ali ste se kdaj ustavili in razmislili o tem, kaj je denar, od kod prihaja in kako v resnici deluje?

Pa ste se kdaj vprašali:

• Kako na nas vplivata dolg in inflacija?
• Ali je inflacija res dobra za nas?
• Katere možnosti so na voljo za zaščito pred inflacijo?

Za denar si prizadevamo več kot pol svojega življenja, kljub temu pa ga zelo slabo razumemo. Verjamemo, da si vsak zasluži razumeti, kako denar, inflacija in dolg vplivajo na naše gospodarstvo. Naš splošni cilj je, da to znanje postane uporabno in praktično, tako da se bodo ljudje lahko bolje orientirali pri porabi, varčevanju in investiranju. Če si želite ustvariti temeljno znanje o našem denarnem sistemu ali preprosto razumeti tveganja, povezana z naložbami v določena sredstva, ste prišli na pravo mesto.

S tem tečajem boste bolje razumeli:

• Kaj je denar
• Evolucijo denarja,
• Ključne dogodke, ki so utrli pot današnjim denarnim izzivom,
• Kako denar, dolg in inflacija vplivajo na gospodarstvo,
• Stranske učinke dolga in inflacije,
• Orodja, ki so nam na voljo za zaščito pred inflacijo in gospodarsko nestabilnostjo

Če je ta tečaj vzbudil vaše zanimanje, nam bo v čast, da vam lahko pomagamo na vaši izobraževalni poti. Preden začnete s tečajem, vam obljubljamo eno: z udeležbo na tem tečaju boste odšli z veliko boljšim razumevanjem našega monetarnega sistema. Ste pripravljeni?

Material vključuje: tečaj v pisni obliki
Zahteve: strast do učenja

Teme tečaja (16 tem, 2h30m)          

• Modul 0 – Zakaj ste tukaj?

• Modul 1 – Kako smo prišli do sem?
  • Tema 1: Kaj je denar?
  • Tema 2: Evolucija denarja
  • Tema 3: Ključni dogodki
• Modul 2 – S čim se soočamo?
  • Tema 1: Inflacija
  • Tema 2: Breme dolga
  • Tema 3: Stranski učinki inflacija in dolga
  • Tema 4: Velika trilema
• Modul 3 – Kako se lahko zaščitim?
  • Tema 1: Kaj lahko naredim?
  • Tema 2: Delnice
  • Tema 3: Nepremičnine
  • Tema 4: Obveznice
  • Tema 5: Zlato
  • Tema 6: Bitcoin
  • Tema 7: Zaključek
  • Sklepni komentar

---

Modul 0 – Tema 0: Uvod

Zakaj ste tukaj?

Globoko v trebuhu čutite, da je nekaj narobe…

Trdo delamo, vendar se nam cilji še vedno izmikajo. Naših prihrankov skoraj ni. Življenjski stroški še naprej naraščajo, mi pa jih ne moremo dohajati. Sprašujemo se, ali se bomo lahko kdaj upokojili, in se sprašujemo: “Koliko je dovolj? Vendar nimamo odgovora. Prihodnost se zdi bolj negotova kot kdaj koli prej.

Medtem nam čas še naprej beži: iz minute v minuto, iz ure v uro, iz dneva v dan.

Včasih naredimo korak nazaj… Pogledamo ljudi okoli sebe – starajo se. Pogledamo sebe – utrujeni in izčrpani – in se sprašujemo: “Kdaj bom lahko upočasnil, užival v življenju in si povrnil svoj čas, ki sem ga žrtvoval?”

Vendar se takoj rešimo. Rečemo si: “Danes ne!”. Zapremo oči, globoko vdihnemo in se vrnemo v svet. Nadaljujemo z delom, navsezadnje se računi ne bodo plačali sami od sebe.

Odvisno od vašega položaja lahko nekatere ali vse zgornje izjave resonirajo z vami. 

Sem ste prišli iskat odgovore in niste sami. Na milijarde ljudi po vsem svetu je v popolnoma enakem položaju in ima popolnoma enake misli.

Morda je koristno vedeti, da to ni vprašanje politične desnice ali levice. Ne gre za vprašanje vaših prepričanj, vaših čustev ali vašega duševnega počutja. Gre za problem našega sistema – sistema, ki je osredotočen na rast namesto na trajnost, na uspešnost namesto na blaginjo. 

Preden se lotimo reševanja težav, moramo razumeti težave, s katerimi se soočamo. 

Tukaj nastopimo mi in naš tečaj.

To, česar se boste lotili, ni tipičen tečaj o financah ali naložbah. Gre za osnovno finančno izobraževanje. Izobraževanje, ki bi si ga mnogi želeli, a ga na žalost nismo dobili. 

To je tečaj o denarju in našem globalnem finančnem sistemu ter o tem kako neposredno vpliva na vas, vaše prihranke, pokojninske račune in naložbe. 

Vsebino, ki jo boste raziskovali tukaj, so napisali ljudje, kot ste vi. Vsakdanji ljudje, ki svoj čas, energijo, kri, znoj in solze menjajo za plačo. 

Tako kot vi, smo tudi avtorji iskali odgovore na težavo, ki je nismo znali opredeliti. Vedeli smo le, da ta obstaja. To, kar smo našli, pa nas je popolnoma navdušilo. 

Daz (eden od avtorjev): “Vedno sem imel težave z denarjem. Nešteto let sem preživel od plače do plače. Nikoli nisem mogel napredovati. Odločil sem se, da vzamem stvari v svoje roke, in se podal na pot samoizobraževanja. Prebral sem toliko knjig o naložbah, kolikor sem jih lahko dobil v roke, od bogatih očetov do inteligentnih vlagateljev; slušalke so bile stalnica na moji glavi. Poslušal sem na tisoče ur podkastov na YouTubu o tem, kako “prisiliti svoj denar, da dela zame”. Naučil sem se brati bilance stanja in ugotavljati pravo vrednost delnic. Kaj sem našel? Da nič od tega ni pomembno. Vse je bilo nesramno precenjeno, v večkratnikih in večkratnikih tega, kar velja za “pošteno vrednost”. Moral sem vedeti, zakaj, in vse se je skrčilo na eno stvar…. denar.

Seb (drugi izmed avtorjev): “Ko sem odraščal na južnem otoku Nove Zelandije, sem imel srečo, da sem imel na svojem dvorišču pogorje in gozd. To je hitro privedlo do globokega spoštovanja in ljubezni do gora. Vendar po neštetih dneh, tednih in mesecih, ki sem jih preživel v naravi, nikoli nisem mogel povsem potešiti svoje intelektualne radovednosti. Želel sem sestaviti sestavljanko našega sveta. Ta želja me je na koncu usmerila na pot požiranja vseh finančnih, naložbenih in makroekonomskih knjig, ki sem jih lahko dobil v roke. A čeprav je bila moja intelektualna radovednost zadovoljena, sem se soočil z novo težavo. Ko sem sestavljal sestavljanko našega sveta, sem ugotovil, da je v našem ekonomskem in monetarnem sistemu nekaj resnih napak, ki vplivajo na vse. Kot pri vseh preteklih prizadevanjih sem, ko se je pojavil problem, želel poiskati rešitev, in ko sem jo našel, nisem mogel samo sedeti križem rok. Čutil sem, da moram prispevati svoj delež, poskusiti odpraviti ali vsaj poučiti druge o težavah, s katerimi se soočamo, in to me je pripeljalo do točke, kjer sem danes, ko pišem ta tečaj.“

Peter (Avtor prevoda in priredbe tečaja v slovenščino): “Kot bivši profesionalni poker igralec, me je od nekdaj zanimalo tveganje in upravljanje s tveganjem. Nikoli se nisem obremenjeval z naravo denarja, saj sem ga jemal za nekaj samoumevnega. V bistvu nisem imel pojma o denarju. Ko me je prijatelj navdušil nad Bitcoinom, sem padel globoko v zajčjo luknjo. Problematika me je začela zanimati. Svoja spoznanja bi rad delil z vami, zato sem tudi prevedel tale odličen tečaj o denarju.

Vsi ustanovitelji podjetja The Looking Glass, inštruktor gorskega kolesarjenja, električar, producent medijskih vsebin, kirurg, pokeraš in dva profesionalna upravljavca tveganj, smo prišli do istega zaključka:

Denar v sedanji obliki ovira blaginjo in pravi napredek.

Na naših individualnih učnih potovanjih smo bili tako navdušeni nad tem, kar smo odkrili, da smo se zbrali, ker so nas vodili trije glavni cilji:

1. Izobraziti čim več ljudi.
2. Biti jedrnati in preprosti.
3. Naj bo tečaj popolnoma brezplačen

Glede na to smo ta tečaj pripravili kot lupo, s katero lahko pogledamo skozi meglo, ki jo predstavlja naš denarni sistem, in bolje razumemo orodja in možnosti, ki so nam na voljo.

S tem tečajem boste bolje razumeli:

• zakaj se soočamo z vprašanji, kot sta inflacija in neenake možnosti,
• katera sredstva bodo spodbujala bolj trajnosten in vzdržen svet,
• kako globlje razumevanje + novo znanje = večja sposobnost vlaganja v redka in zaželena sredstva za proaktivno upravljanje in ustvarjanja bogastva.

Še zadnja opomba: niti za trenutek ne mislite, da ta tečaj ni za vas ali da bo najverjetneje preveč zapleten! Ta tečaj je namenjen vozniku tovornjaka, mizarju, upravnemu delavcu in prodajalcu, učitelju, študentu, umetniku ali samohranilki…prav vsem. Če hodite v službo in svoj čas ter energijo zamenjate za denar (plačo), vam bo ta tečaj ponudil kar potrebujete.

Upamo, da bo ta tečaj prispeval k zbirki znanja, ki vam bo pomagala prevzeti nadzor nad vašo finančno prihodnostjo.

---

Modul 1 – Tema 1 : Kaj je denar?

Odgovori na ključna vprašanja:

• Kaj je denar?
• Katere so lastnosti denarja?

Dobrodošli v prvem delu našega finančnega izobraževanja. Kot smo videli v uvodu, bomo potovali skozi svetovni finančni sistem, tako da bomo predstavili, kako smo prišli sem in s čim se trenutno soočamo. Nato bomo vse skupaj zaključili z opisom možnosti za ohranjanje prihrankov in ustvarjanje premoženja. Končni cilj je, da vam zagotovimo znanje in razumevanje za sprejemanje boljših finančnih odločitev za vas in vašo družino.

Prvi korak k razumevanju težav, s katerimi se soočamo, je odgovor na vprašanje:

Kaj je denar?

V najpreprostejši obliki lahko denar razumemo kot sredstvo, s katerim se dve stranki dogovorita za poravnavo menjave izdelka, blaga ali storitve.

Denar nam omogoča, da zamenjamo svoja sredstva ali storitve za shranjeno vrednost, ne glede na to, ali to shranjeno vrednost takoj uporabimo. To je naši civilizaciji omogočilo, da se širi in raste veliko učinkoviteje, kot bi se sicer, če bi se še naprej zanašali na blagovno menjavo.

Za povprečnega človeka ima denar svojo vrednost, saj obstajata le dva načina za njegovo pridobitev:

• V zameno za denar moramo porabiti čas in energijo (delo ali storitve).
• V zameno za denar moramo zamenjati blago ali vire, t.j. trgovati

Pri drugi alineji je potrebno poudariti, da bi pridobili te dobrine in vire za trgovanje, mora nekdo na neki stopnji porabiti čas in energijo, da jih je ustvaril. Iz tega lahko sklepamo, da moramo za denar porabiti čas in energijo. Zato:

Denar = Čas + Energija

Če na denar gledamo kot na zalogo časa in energije, lahko bolje razumemo, da je denar v bistvu baterija – zaloga energije, ki jo lahko uporabimo pozneje. Če upoštevamo to analogijo, je razvoj denarja v teoriji nenehno iskanje najučinkovitejše baterije za shranjevanje časa in energije.

Danes čas in energijo hranimo v papirnatih bankovcih in kovancih ali v digitalni obliki teh bankovcev in kovancev na naših spletnih bančnih računih, vendar temu ni bilo vedno tako.

V naslednjem poglavju bomo raziskali nekaj ključnih faz v razvoju denarja in pri prenosu vrednosti. In ko smo že pri tem, si oglejmo nekatere trende, za katere se zdi, da se pojavljajo med to evolucijo.

Vendar pa moramo, preden se poglobimo v evolucijo denarja, razumeti osnove. Denar ima številne lastnosti in značilnosti, ki v celoti sestavljajo to, kar štejemo za “zdrav,čvrst denar”, denar, ki je trpežen, učinkovit pri shranjevanju vrednosti in dolgoročno ni podvržen padcu vrednosti. Ko te ključne lastnosti dobro razumemo, se lahko poglobimo v razvoj denarja.

Katere so lastnosti denarja?

Obstajajo tri glavne kategorije, ki sestavljajo zdrav denar:

• hranilo vrednosti
• sredstvo menjave
• merska enota za vrednost

V spodnji preglednici vidimo, da ima vsaka primarna kategorija več lastnosti. Opredelitve vsake lastnosti in kategorije so podrobno opisane v tabeli.

Zaključki:

• Denar je “baterija” – ker hrani našo energijo (naš rezultat, trdo delo, znoj, kri in solze) v prostoru in času.
• Karakteristike in lastnosti, ki omogočajo “sound money” (zdrav, čvrst, pošten denar)

Razmislite o vsaki od zgornjih lastnosti denarja in zakaj so lahko pomembne. Zakaj je za denar pomembna redkost? Zakaj je za učinkovito menjalno sredstvo bistvena prenosljivost?

S tem novim znanjem o značilnostih denarja si bomo v naslednjem poglavju ogledali različne vrste denarja skozi stoletja in kritično ocenili njihovo uspešnost.

Priporočila za nadaljnje branje:

“The 7th Property” – Eric Yakes

“What is Money Podcast” – Robert Breedlove & Michael Saylor

---

Modul 1 – Tema 2: Evolucija denarja

Odgovori na ključna vprašanja:

• Kako smo prišli do sem?

Večina nas je sprejela denar kot sredstvo za poslovanje. Nikoli ne pomislimo, kako smo prišli do tega, kaj šele, ali denar, ki ga uporabljamo, dela to, kar naj bi delal….. Zakaj ima denar vrednost? Ali naj bi se njegova kupna moč sčasoma zmanjševala? Kdo odloča o tem, kaj je denar? Poglejmo, kako smo prišli do tega, kjer smo danes.

Na podlagi značilnosti in lastnosti, predstavljenih v prejšnjem razdelku, smo vsako obliko denarja ocenili od slabe do odlične. Ocena “slabo” pomeni, da zahtevana potreba/karakteristika ni izpolnjena, in “odlično”, da je zahteva po določeni lastnosti v celoti izpolnjena. Poleg tega nam dodelitev ocene vsaki vrsti denarja omogoča vizualizacijo kaj je dober denar. Jasno bi moralo biti, da smo se pri iskanju popolne oblike denarja, kot družba vedno igrali to nenehno igro ravnotežja. Kot bomo videli v naših primerih, je vsaka vrsta denarja pogosto zadovoljila eno potrebo, vendar je bila v nasprotju z drugo. 

Kako smo prišli do sem?

Kratka opomba: Pomembno je poudariti, da to poglavje ni nujno kronološki prikaz razvoja denarja. Številna od teh menjalnih sredstev so obstajala sočasno, nekatera pa na nek način, v neki obliki ali obliki obstajajo še danes. Namesto tega gre bolj za izobraževalno potovanje, ki naj bi pomagalo razumeti prednosti in slabosti različnih izvedb denarja.

Blagovna menjava

Neposredna menjava blaga in storitev za drugo blago in storitve, pri čemer se šteje, da so ti proizvodi in storitve enake vrednosti.

Navajeni smo izmenjevati vrednost v obliki kovancev in bankovcev. Vendar to ni bilo vedno tako. Pred prehodom na to menjalno sredstvo so lovci in nabiralci med seboj izmenjavali blago in storitve. To je bilo splošno sprejeto kot prvo menjalno sredstvo in je znano kot barter (angleški izraz).

Blagovna menjava je nastala kot način, kako so si posamezniki v skupnosti med seboj delili in izmenjevali vrednost. Poleg tega je menjava članom skupnosti omogočila, da so se specializirali za določeno spretnost in nato svoje osnovno blago in storitve zamenjali za vse, kar so potrebovali. To je pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja v skupnostih z razporeditvijo delovne obremenitve, kar je na koncu privedlo do razvoja specializiranih znanj, saj so imeli ljudje več časa, da so se osredotočili na to, kar so znali najbolje. 

Na primer, da bi se izdelovalec lokov lahko bolj posvetil izpopolnjevanju svoje obrti, je lahko lok in puščice zamenjal z lokalnim lovcem, ki mu je v zameno dal nekaj mesa za njegovo delo. Druga možnost je, da ena od lokalnih mater izdela usnjeno obutev za prebivalce skupnosti v zameno za izobraževanje svojih otrok.

Vendar pa je bila menjava pomanjkljiva, ker ni bilo vnaprej določenega menjalnega sredstva, ki bi ga ljudje lahko uporabili. Kaj se je zgodilo, če je lokostrelec potreboval meso, lovec pa ni potreboval drugega loka? Ali pa je mati želela izobraziti svoje otroke, starejši pa so že imeli čevlje?

Zaradi neučinkovitosti menjave so se skupnosti odločile za splošno sprejeto blago, ki je delovalo kot posrednik pri menjavi, nekaj, kamor bi lahko “shranili” svojo vrednost za slabe dni. S tem se je pojavilo blago kot sredstvo menjave.

Blago/Surovine

Uporaba različnega in včasih redkega blaga, ki je služilo kot posrednik pri izmenjavi. 

S pojavom blaga kot menjalnega sredstva nam ni bilo več treba iskati “popolnega ujemanja” za trgovanje, kot je bilo to značilno za menjavo. Z vnaprejšnjo opredelitvijo blaga, ki so ga vsi prepoznali kot blago, ki vsebuje in ohranja vrednost med menjavami, smo dobili prvo obliko denarja, ki je delovala kot posrednik in močno zmanjšala trenja v trgovini. 

Prednost odločitve o vnaprej določenem sredstvu menjave je bila, da je skupnost lahko izbrala nekaj, kar se ni pokvarilo. To je povečalo trajnost denarja, saj so stvari, kot so steklene kroglice, sol, školjke dokaj trajne.

Blago je hitro postalo iskano, zlasti tisto, ki je bilo trajnejše in redkejše od drugega. Sol je bila verjetno najboljši primer blaga, ki se je uporabljalo v tem obdobju denarja. Bila je priljubljena, lahko se je štela (tehtala), bila je dokaj trajna, če smo jo lahko sušili, bila je prenosna v vrečah (čeprav težkih) in imela je uporabne lastnosti (konzerviranje mesa itd.).

Razlog za razlike v uporabi je bil, da so se skupnosti navadno odločile za tisto, kar je bilo na njihovem območju najbolj redko. Vendar so se težave z blagom začele pojavljati, ko je postalo potovanje lažje in se je svet začel odpirati. Viri, ki so bili na nekaterih območjih redki, so bili na drugih v izobilju. To je privedlo do izkoriščanja. Evropski naseljenci, ki so raziskovali Afriko, so na primer videli, da lokalne skupnosti uporabljajo steklene kroglice kot obliko denarja. Zaradi enostavne proizvodnje stekla v Evropi so naseljenci v Afriko prinesli velike količine teh kroglic, kar je zmanjšalo njihovo vrednost. Nekateri celo trdijo, da je to razredčenje eden od dejavnikov, ki so sprožili trgovino s sužnji¹ , ki je prispevala k propadu afriškega gospodarstva. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov so ljudje takoj začeli iskati blago, ki ga je primanjkovalo po vsem svetu. Rezultat tega iskanja je bil nastanek denarnih kovin – uporaba plemenitih kovin kot menjalnega sredstva zaradi njihove izjemne trajnosti, relativne redkosti in sposobnosti ohranjanja kupne moči.

Denarne kovine

Uporaba plemenitih kovin kot oblike denarja predvsem zaradi njihove redkosti.

Z vzponom denarnih kovin smo prvič v zgodovini imeli dobre ključne lastnosti zdravega denarja. Zlasti, ko smo začeli uporabljati kovance.

Eden od možnih razlogov za to je, da se vrednost denarja giblje v smeri stroškov za njegovo proizvodnjo. Cena 1kg zlata stane približno toliko kot so stroški, da ga izkopljemo iz zemlje. Preučiti moramo stroške proizvodnje. Rudarski objekti, ceste in oprema zahtevajo znatne začetne kapitalske naložbe, stroški, povezani z energijo, potrebno za rudarjenje, sortiranje, zbiranje, rafiniranje in skladiščenje, pa dajejo zlatu (in srebru) prednost pred zgodnejšimi oblikami denarja.

Prav tako ne smemo pozabiti, da je zlato v naravi redko. Zaradi svoje redkosti sol, kamni, školjke in steklene kroglice niso bile uspešne oblike denarja, saj so se zaradi prevelike ponudbe razvrednotili. Vsaka od teh dobrin je bila preizkušena ko oblika denarja, vendar je vsaka tudi propadla, kot na primer steklene kroglice. Pomena redkosti za učinkovito denarno dobrino ni mogoče preceniti. Poleg tega sta zlato in srebro zaradi redkosti dosegla boljše rezultate od drugih kovin, kot sta jeklo in železo. Zlato in srebro je bilo bistveno težje pridobiti.

Poleg tega, da je bilo zlato zaželeno kot nakit in denar, se je uporabljalo tudi v industriji. Še en ključni razlog za uveljavitev zlata kot denarja je bil, da je zlato eden najbolj inertnih elementov v periodnem sistemu, kar pomeni, da kemijsko ne reagira z drugimi elementi. Zaradi tega ima edinstveno lastnost, ki je pri drugih surovinah ni mogoče opaziti, saj je izredno trpežno in obstojno.

Z razvojem tehnologije je napredovala tudi uporaba denarnih kovin. Zlato in srebro je bilo mogoče taliti, oblikovati in kovati v kovance, kar je povečalo njuno sprejemljivost, deljivost, zamenljivost in izmenjavo. Vendar je bila ta manipulacija s kovino v kovancih hitro izkoriščena. Eden od takih primerov je obrezovanje kovancev (coin clipping). Posamezniki in vlade so odrezali dele kovancev, da bi zmanjšali težo plemenite kovine, hkrati pa poskušali ohraniti njihovo prvotno nominalno vrednost. Te odrezke so nato vzeli, jih pretopili in jih ponovno uvedli kot kovance, kar je povzročilo prvo obliko inflacije (devalvacije) valute. 

Svet je postajal vse bolj globalen, zato je bila mednarodna trgovina večja kot kdaj koli prej. Čeprav je globalizacija prinašala številne prednosti, je bila za pomorščake izziv, saj je bil prevoz zlata in poslovanje z njim izjemno okorno. Zaradi tega sta zlato in srebro začela izgubljati na priljubljenosti zaradi lažje prenosljivega menjalnega sredstva. Da bi se zavarovali pred visokimi stroški prevoza in tveganjem izgube, so se pojavili papirji, zavarovani s kovino.

Papirnata valuta podprta s kovino

Papirnata valuta, ki jo izda centralna avtoriteta, podprta s plemenito kovino in zamenljiva za zlato (srebro).

Denarne kovine so bile prvič v zgodovini trdno in stabilno sredstvo hranila vrednosti, papir s kovinskim kritjem je bil prvič v zgodovini resnično pomemben napredek pri zamenljivosti, deljivosti in prenosljivosti denarja.

Zaradi povečane svetovne trgovine je bila ta večja zamenljivost, deljivost in prenosljivost izredno koristna in je povzročila ponoven razmislek o načinu poslovanja. To je privedlo do izuma papirne valute, podprte s kovino. Posamezniki so lahko svoje zlato položili v skladišče, v zameno pa so dobili potrdilo o pologu. S temi potrdili so lahko nato trgovali, namesto da bi trgovali s fizičnim zlatom.

S hrambo zlata v zameno za papirnata potrdila smo doživeli prehod od decentraliziranega denarnega sistema (posamezniki so imeli suverenost nad svojim denarjem, saj so osebno hranili in upravljali svoje premoženje) k centralizaciji denarnega sistema, ko so posamezniki prenašali hrambo svojega premoženja na centraliziran subjekt. Čeprav so papirna potrdila izboljšala zaščito našega denarja pred krajo in našo zmožnost mednarodnega poslovanja, je to koristno le, dokler lahko njihova potrdila dejansko zamenjamo za zlato.

Ko se je papir s kovinsko podlago uveljavil po vsem svetu, je bila mednarodna trgovina bistveno lažja. S tem se je zaradi napredne mornarice in obsežne mreže svetovnih trgovskih poti razširil britanski imperij. Leta 1812² je Velika Britanija postala prva država, ki je sprejela tako imenovani zlati standard – vsakdo je lahko svoje britanske funte zamenjal za zlato. Čeprav je prehod sprva pomagal prebivalstvu, saj jim ni bilo več treba nositi zlata s seboj in so lahko menjali bankovce, je privedel do nadaljnje centralizacije zalog zlata v eni enoti, Angleški banki (Bank of England). Ker je britanski imperij doživljal razcvet, je to odprlo pot širjenju s kovino podprtega papirja.

Zlati standard je vladal skoraj 120 let ustvarjanja bogastva in relativnega miru, dokler se nismo začeli soočati s težavami:

1. S pojavom papirja s kovinskim kritjem je bil med vlagatelji opažen zanimiv pojav. Ker je bilo s papirnatimi potrdili bistveno lažje trgovati kot s fizičnim zlatom, so se imetniki teh potrdil le redko vračali, da bi nazaj odkupili zlato. Skladišča zlata so to opazila in začela izdajati papirna potrdila brez zlatega kritja. Sčasoma so potrdila zahtevala mnogo več zlata, kot ga je bilo v skladiščih. Ker v zakonu ni bilo precedensa o tem, niso bile vložene nobene obtožbe, s tem pa je nenamerno nastal prvi sistem delnega rezervnega bančništva.
2. Da bi valuta ohranila vrednost, bi morale države svoje valute “vezati” na kovino, kot je zlato, po fiksnem menjalnem tečaju, npr. 1 unča zlata za 20$ valute (o vezavi na zlato bomo govorili v prihodnjih poglavjih, vendar je treba omeniti, da so bili poskusi vezave dolarjev na zlato po fiksnem tečaju na unčo neuspešni). Težava je bila v tem, da so države to vezavo pogosto zlorabljale, da bi ugodile gospodarskim ali geopolitičnim razmeram. Včasih so ga povsem opustile. Če je na primer država želela začeti vojno, vendar ni imela dovolj kapitala za to, je lahko preprosto natisnila več denarja in s tem zmanjšala vezavo na zlato. Na koncu so imetniki valute izgubili, saj svojega denarja niso mogli več zamenjati za zlato, ker ga ni bilo dovolj za vse.

Ob teh težavah bi pričakovali, da se vrnemo k bolj decentralizirani obliki denarja, da ne bi prišlo do umetne denarne ekspanzije. Vendar se je zdelo, da ljudje cenijo to večjo zamenljivost, deljivost in prenosljivost, zaradi česar so nastale Fiat valute, ki jih uporabljamo danes.

Fiat valuta

Papirnati denar in kovanci, katerih vrednost izhaja iz uporabnikovega zaupanja v centraliziranega izdajatelja.

Beseda Fiat v latinščini pomeni “naj se zgodi” in se uporablja v pomenu ukaza, odloka ali sklepa. Prvotno je to odredbo izdal kralj, danes pa jo izdaja država. Kaj to pomeni? Denarja ne izbira več skupnost organsko in ta ni več podprt z nečim vrednim, na primer z zlatom. Namesto tega je denar izdan z odlokom. Denar ima vrednost, ker tako določa država.

Fiat valute so se pojavile, ko so se države soočile z nezadovoljstvom zaradi papirnatih valut, podprtih s kovino – da bi natisnile več papirnatega denarja, so morale vlade pridobiti več zlata. To je bila ovira, zato je država, kadar je potrebovala kapital, začasno opustila to vezavo in razširila svojo denarno ponudbo (natisnila denar). Ta nova valuta ni bila podprta z ničemer drugim kot z vladno obljubo, da jo bo nekdo sprejel v zameno za svoje blago in storitve, saj je bila zakonito plačilno sredstvo. Ta nova valuta je razvrednotila preostalo valuto v obtoku, saj je napihnila ponudbo denarja, z več dolarji za isto količino blaga pa so se posledično zvišale cene.

Propad papirnatih valut s kovinskim kritjem se je začel ob koncu druge svetovne vojne. Ker je bilo v ZDA veliko zaupanja, so se svetovni voditelji sestali v Bretton Woodsu (1944) v New Hampshiru in določili, da bodo ZDA vezale svoj dolar na zlato, preostali svet pa bo svoje valute vezal na dolar. To je pomenilo, da se je večina svetovnega zlata prelila v ZDA, kjer je bilo varno shranjeno, kar je mnogim državam zmanjšalo domače zlate rezerve. 

V poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih so ZDA, ki so se počutile omejene s podporo zlata, začele širiti ponudbo denarja, da bi financirale vojno v Vietnamu. Francija s tem ni bila zadovoljna in je zahtevala svoje zlato nazaj. To je povzročilo pravo zlato mrzlico, in ker so ZDA natisnile precej več dolarjev, kot so imele na voljo zlata, so hitro popolnoma opustile to vezavo, saj jim drugega ni preostalo. ZDA niso izpolnile obveznosti, da posameznikom in državam omogočijo zamenjavo njihovih dolarjev za zlato. Ta dogodek je znan kot Nixonov šok (1971) in je eden ključnih dogodkov v naši denarni zgodovini. V naslednjem razdelku bomo to podrobneje obravnavali, za zdaj pa je dovolj, da razumemo, da so se od tega dne naprej začele širiti fiat valute – valute, ki so podprte le z dolgom in našim zaupanjem v vlado.

Z razvojem tehnologije z uvedbo računalnikov, omrežij in interneta je potreba po fizični papirnati valuti postala manj pomembna, v tem času pa so se vzporedno razvijale fiat valute. V današnji digitalni dobi smo se navadili na transakcije z internetnim bančništvom skupaj z drugimi digitalnimi možnostmi, kot so tiste, ki jih ponujajo Visa, Mastercard, Paypal, Square in Venmo. 

Fiat valuta in dolg sta temelj denarnega sistema, ki ga poznamo in uporabljamo danes. Še pomembneje pa je, da vladam in bankam omogoča izjemen nadzor, saj lahko prosto širijo in krčijo ponudbo denarja po svoji volji, kar bomo podrobneje predstavili v prihodnjih poglavjih.

Bitcoin (BTC)

Decentralizirana digitalna valuta, ki ne potrebuje zaupanja in nikogaršnjega dovoljenja, je brez centraliziranega izdajatelja ali upravnega organa.

S porastom uporabe fiat valut se je zmanjšala tudi sposobnost naših valut za ohranjanje vrednosti v daljšem časovnem obdobju. Kriptografi, skupina posameznikov, ki se osredotočajo na zasebnost s pomočjo tehnologije in iščejo digitalno redkost, ki ni zavezana nobeni centralizirani entiteti, so se podali na pot odkrivanja nove in izboljšane digitalne različice denarnih kovin. Iskali so digitalno zlato. Nekaj, kar bi lahko ohranilo vrednost, zagotavljalo trajnost in se uporabljalo za digitalno poslovanje. Iz tega iskanja je nastal Bitcoin kot prvo uspešno, digitalno izvirno in redko denarno sredstvo.

Leta 2009 je Satoshi Nakamoto (psevdonimni ustvarjalec Bitcoina) ustvaril Bitcoin. Čeprav Bitcoin ni prva digitalna valuta, je prva kriptovaluta, ki izpolnjuje večino lastnosti, ki sestavljajo zdrav denar. To je mogoče, ker je programabilen in deluje na podlagi skupinskega soglasja. Bitcoin je resnično redko, proti ponarejanju odporno sredstvo z javno vidno ponudbo, ki je nihče ne more spremeniti. Zato ga je nemogoče devaluirati (razvrednotiti) na načine, ki so bili značilni za prejšnje oblike denarja.

Bitcoin je digitalni instrument na prinosnika, kar pomeni, da ni potrebe po zaupanja vrednih tretjih osebah ali posrednikih. Udeleženci v omrežju uveljavljajo pravila s konsenzom – denarno politiko nadzorujejo tisti, ki sodelujejo v ekosistemu, ta pa je v bistvu že vnaprej določena. To pomeni, da se ni treba zanašati na institucije, ki hranijo zlato, centralne banke ali vlade.

Ker Bitcoin obstaja zunaj nadzora vlad in centralnih bank, se široko uveljavlja kot alternativni denarni sistem prav zato, ker z njim ni mogoče manipulirati. Prvič, odkar smo zapustili denarne kovine, imamo suvereno obliko denarja, ki nadzor vrača posamezniku.

Bitcoin je nastal leta 2009, od takrat pa deluje brez večjih tehničnih težav ali vdorov in  še naprej raste v smislu sprejemanja, ter se uveljavljanja kot denarne dobrina. Bitcoin trenutno raste³ s 137% letno rastjo v primerjavi s 76% letno rastjo interneta v istem obdobju.

Opozoriti je treba, da čeprav so bile v zadnjih letih uvedene tudi druge kriptovalute, nobena ne izpodbija položaja Bitcoina kot vrhunske denarne dobrine. Zagovorniki Bitcoina pravijo, da je temu tako zaradi: 

• Ker njegove ponudbe ni mogoče razredčiti ali razširiti, saj bi se moral vsak uporabnik strinjati z razvrednotenjem lastnega denarja brez dobička.
• Ima največji in najmočnejši mrežni učinek ter največjo bazo uporabnikov.
• Ostale kriptovalute običajno nimajo fiksne ponudbe ali pa jih nadzoruje majhna skupina uporabnikov – prav to je razlog, da so vse prejšnje oblike denarja propadle.
• Z rastjo mreže, skupaj s splošnim znanjem in adopcijo – se bo njegova vrednost in varnost še naprej krepila.
• Poleg tega večina drugih kriptovalut poskuša rešiti druga vprašanja z uporabo pametnih pogodb, žetonov, modelov upravljanja itd. Zato se ne štejejo za denarne dobrine in v bistvu sploh ne tekmujejo z Bitcoinom.

Poleg tega je Bitcoin pogosto kritiziran, ker je v primerjavi s fiat valutami počasen in včasih drag pri sklepanju transakcij. V primerjavi s plačilnimi karticami, kot je Visa, je Bitcoin, izjemno počasen. Vendar pa se pogosto ne omenja, da se Bitcoin, tako kot fiat, nenehno razvija, prav tako pa se razvija tudi njegova učinkovitost. Velika industrija razvijalcev programske opreme gradi na Bitcoinu, da bi povečala njegovo hitrost in varnost, ne da bi pri tem ogrozila lastnosti zdravega denarja. Ustvarili so Lightning network, ki omogoča skoraj takojšnjo transakcijo za delček stroškov kreditnih kartic. Primerjanje Bitcoina z učinkovitostjo (hitrostjo transakcij) kreditnih kartic je podobno primerjavi jabolk s pomarančami. Namesto tega bi morali kreditne kartice primerjati z omrežjem Lightning (produkt, zgrajen na drugem nivoju Bitcoina, ki omogoča skoraj trenutne in mnogo cenejše transakcije) ali pa Bitcoin s tradicionalnim bančništvom, da bi bila primerjava pravičnejša.

Ob vsem tem je pojav denarja, ki se ga da programirati, vzbudil zanimanje vlad in centralnih bank, da bi podrobneje preučile svoje fiat valute, ob tem pa smo bili priča nastanku digitalne valute centralne banke CBDC (central bank digital currency). Mnogi bodo rekli, da so te neposredna konkurenca bitcoinu. Drugi pa trdijo, da se razen zastrašujočih političnih in družbenih posledic v ničemer ne razlikujejo od katere koli druge digitalne fiat valute in da je bitcoin še vedno razred zase.

Digitalne valute centralnih bank – CBDC

Digitalna različica fiat valute, ki centraliziranemu izdajatelju omogoča veliko večji nadzor nad valuto.

Čeprav so CBDC relativno nove, smo že opazili, da so države, kot je Kitajska, vodilne, ZDA, Evropa, Avstralija in številne druge države pa so jim tesno za petami. Opozoriti je treba, da CBDC-ji v veliki meri še niso preizkušeni, zato ne vemo zagotovo, kakšne bodo njihove prednosti in slabosti. Vemo pa, da CBDC izdajatelju omogočajo popoln pregled nad vsemi transakcijami in možnost odločanja o tem, kdo lahko valuto uporablja in kdo ne.

Vlade in centralne banke se niso sramovale svojih ambicij glede uvedbe centralnobančnih digitalnih valut. To so centralno izdane digitalne, programirljive različice valute, ki imajo podobne lastnosti kot naš sistem fiat valut.

CBDC odgovornim osebam omogočajo centraliziran denarni nadzor brez primere. To je lahko tako pozitivno kot negativno. Vlade na primer trdijo, da lahko v stresnih časih, ko imajo neposreden dostop do vsakega državljana prek njegove denarnice, hitro nadzorujejo denarni tok in v težavna področja gospodarstva nalagajo spodbujevalne čeke. Poleg tega bodo CBDC prinesli drastične izboljšave v hitrosti in učinkovitosti transakcij.

Čeprav CBDC ponujajo pomembne prednosti, ko gre za prenosljivost in deljivost, je to mogoče na račun redkosti, trajnosti in nespremenljivosti. Še pomembneje pa je, da je to zmožnost digitalnega nadzora nad valuto mogoče zlahka zlorabiti. Vlade bodo na primer lahko samovoljno zamrznile bančne račune brez ustreznega postopka, uvedle časovne omejitve za naš denar, da bi spodbujale potrošnjo, in omejile, s kom lahko opravljamo transakcije in s kom ne … če naštejemo le nekatere. Poleg tega bo lažje preiti na uporabo digitalne identitete. To že opažamo na Kitajskem s CBDC⁴ in uvedbo družbenih bonitetnih ocen, ki dokazano vplivajo na svobodo po vsej državi, saj preprečujejo dostop do stanovanj, finančnih institucij in osnovnih pravic do mobilnosti.

Ali bomo v prihodnosti videli, da vlade nadaljujejo to pot centralizacije in uporabljajo valute v svojo korist? Bo še več držav sledilo Salvadorju in sprejelo Bitcoin kot svojo valuto? Ali pa bodo vlade uvedle CBDC, ki posnema številne prednosti zdravega denarja?

Zaključek:

Denar je v zgodovini imel številne oblike in različice, ki so se razvijale, da bi se odzvale na izzive in potrebe, ki so se pojavile. Vendar smo se od pojava kovancev počasi oddaljili od naravne izbire najbolj učinkovite oblike denarja in se usmerili k tistemu, kar nam je omogočalo preprosto uporabo, s poudarkom na večji prenosljivosti in deljivosti. Ne samo to, zdaj smo oblikovali prepričanje, da denar obstaja na podlagi dekreta (tj. da je izbran in uveden z zakonom) in ne na podlagi splošnega soglasja. Zato se moramo vprašati, ali je pot centralizacije najboljša pot? Ali bi morali dati prednost sprejetju menjalnega sredstva, ki najbolje izpolnjuje lastnosti zdravega denarja?

Vprašanja za razmislek

Zdaj, ko ste si ogledali najznamenitejše zgodovinske poskuse z denarjem, razmislite o naslednjem:

• Kako menite, da manipuliranje z valuto vpliva na vašo prihodnost?
• Če bi si lahko izbrali “popoln denar”, katere lastnosti in značilnosti so po vašem mnenju najpomembnejše?

Vse različne oblike denarja in njihove ocene smo povzeli, da bi zagotovili vizualno primerjavo med njimi, ki je prikazana v spodnji preglednici.

Priporočila za nadaljnje branje:

“Bitcoin Standard” – Saifedean Ammous

“Layered Money” – Nik Bhatia

“Fiat Money Inflation in France” – Andrew Dickson White

Viri:

¹Breedlove, Robert. “Masters and Slaves of Money. Money is a tool for trading human time… | by Robert Breedlove | Medium.” Robert Breedlove, 2020, https://breedlove22.medium.com/masters-and-slaves-of-money-255ecc93404f. Arccessed 29 January 2022.

²Lioudis, Nick. “What Is the Gold Standard? Why Is It Important?” Investopedia, 2021, https://www.investopedia.com/ask/answers/09/gold-standard.asp. Accessed 29 January 2022.

³Bibhu, Pattnaik. “Raoul Pal Declares Crypto Is Growing Far Faster Than The Internet, Says Bitcoin Could Reach $600,000” Benzinga, 2022 https://www.benzinga.com/markets/cryptocurrency/22/03/26114752/raoul-pal-declares-crypto-is-growing-far-faster-than-the-internet-says-bitcoin-could-reach Accessed 29 June2022

⁴Donnelly, Drew, and Forrest Zhang. “China Social Credit System [Punishments & Rewards] in 2021.” New Horizons Global Partners, 26 October 2021, https://nhglobalpartners.com/china-social-credit-system-explained/. Accessed 29 January 2022.

---

Modul 1 – Tema 3 : Ključni dogodki

Odgovori na ključna vprašanja:

• Kakšne prednosti je uvedba knjigovodskega zapisa (ledger) prinesla v vsakdanje življenje?
• Kaj se je zgodilo leta 1971?
• Zakaj je bil Nixonov šok pomemben za zgodovino?
• Kako name vpliva tiskanje fiat valut ?

S temeljnim razumevanjem lastnosti in značilnosti različnih oblik denarja in menjave si podrobneje oglejmo nekatere ključne dogodke, ki so odigrali ključno vlogo v monetarnem sistemu, kakršnega imamo danes. Samo o razvoju denarja bi lahko napisali cel tečaj, pa bi le oplazil površino, zato se bomo osredotočili na dva ključna dogodka, ki sta po našem mnenju nesorazmerno vplivala na mednarodni denarni okvir in privedla do visoke inflacije in premoženjske neenakosti, kar je pomembno za posameznika in državo. Ta dogodka sta izum knjigovodskega zapisa (Ledger) in pa Nixonov šok leta 1971.

Izum knjigovodskega zapisa – angleško: Ledger

Kaj je knjigovodski zapis?

V najpreprostejši obliki je knjigovodski zapis izkaz, ki beleži vse prihodke in odhodke med dvema ali več strankami. Presenetljivo pa je, da je knjigovodski zapis eden izmed največjih izumov človeštva, čeprav zelo podcenjen, saj je omogočil nastanek kredita in dolga. Primerljiv je z izumom kolesa in drugimi pomembnimi izumi, ki so nam bistveno olajšali življenje.

Prvi znani knjigovodski zapisi so nastali okoli leta 3000 pred našim štetjem. Ti zapisi so bili narejeni iz gline in so posameznikom omogočali beleženje transakcij. Prve takšne zapise so uporabljali Mezopotamijci za beleženje medsebojnega prenosa pridelkov.

Zakaj je vloga knjigovodskega zapisa v razvoju človeštva tako pomembna?

Zapisi so olajšali beleženje transakcij, zato so z njimi beležili kdo je komu kaj dolžan. Knjigovodski zapis so posameznikom, podjetjem, vladam itd. omogočile lažje sklepanje transakcij, saj so olajšale trgovanje. Z enostavnim načinom evidentiranja transakcij je nastala “bilanca stanja” ali z drugimi besedami:

• Kdo ima in kaj ima?
• Komu je dolžan?

To je bil velik korak v razvoju v primerjavi z blagovno menjavo. Zdaj imamo eleganten, poenostavljen in izčrpen način spremljanja, kdo je kaj dolžan in kdo kaj ima. Poleg tega je iznajdba knjigovodskega zapisa postavila temelje za valute, ki temeljijo na dolgu in jih poznamo danes.

Tako so se civilizacije lahko širile in napredovale, saj je bil kapital lažje dostopen. Dolg nam omogoča, da svojo prihodnjo kupno moč prenesemo iz prihodnosti v sedanjost in jo porabimo danes. Na primer:

• Kmetje so lahko prodali pridelke, ki še niso bili pobrani. S tem kapitalom so lahko razširili svoje proizvodne zmogljivosti.
• Podjetniki … ali države bi so lahko izposodili kapital v pričakovanju prihodnjih donosov, da so zagnali novo podjetje ali razširili svoj imperij.

Kakšne prednosti je uvedba ledgerja prinesla v vsakdanje življenje? Brez ledgerja ne bi imeli dostopa do kreditov in dolgov; ne bi imeli kreditnih kartic, hipotek, financiranih vozil, darilnih kartic itd. Vse to so oblike knjigovodskega zapisa. Svet, v katerem živimo danes, bi bil povsem drugačen, če ne bi bilo možnosti beleženja transakcij, ki nam omogočajo najemanje in dajanje posojil.

Kredit in dolg sta pospešila rast človeštva, saj nam ni bilo več treba sejati, da smo lahko poželi. Lahko smo si izposodili kapital in/ali vire za pospešitev rasti in tehnološkega napredka. Vendar pa zadolževanje zahteva fiskalno odgovornost, zato ima vodenje gospodarstva, ki temelji na kreditih in dolgu, svoje ovire. Poleg tega ima tisti, ki nadzira stanje, ogromno moč, saj narekuje, kdo je lastnik česa. Za zdaj bomo to pustili pri tem, v naslednjem delu tečaja pa se bomo poglobili v dolgove in obravnavali nekatere pasti.

To nas pripelje do drugega pomembnega dogodka, Nixonovega šoka.

Leto 1971 in Nixonov šok

Kaj se je zgodilo leta 1971? Pred letom 1971 je ameriški dolar deloval po tako imenovanem Bretton Woods sistemu. V okviru sistema Bretton Woods so se številne tuje države strinjale, da bodo vzdrževale fiksni menjalni tečaj med svojimi valutami in ameriškim dolarjem. V zameno so se ZDA strinjale, da je vsak dolar v obtoku zavarovan z zlatom in da ga je mogoče zamenjati za njegovo težo v zlatu. Ta sporazum je dal dolarju vrednost in ga uveljavil kot svetovno rezervno valuto. Leta 1971 pa so ZDA opustile ta sistem in prešle na fiat standard, ki ga uporabljamo še danes. Namesto z zlatom je zdaj (od leta 1971 naprej) dolar zavarovan z dolgom. Čeprav obstajajo različni razlogi, zakaj so ZDA opustile ta dogovor, je bil eden glavnih ta, da je vlada z odpravo vezave valute na zlato imela večji nadzor nad porabo, kar ji je omogočilo lažje financiranje vietnamske vojne.

Ta dogodek so poimenovali Nixonov šok², saj je prav predsednik Nixon predstavil načrte, ki so na koncu privedli do širjenja fiat valut – valut, katerih vrednost izhaja iz dolga ter zaupanja imetnika v vlado.

Zakaj je bil Nixonov šok pomemben za zgodovino?

Ko ameriški dolar ni bil več podprt z zlatom, je to storilo tudi veliko drugih svetovnih valut. S prehodom ameriškega dolarja na fiat valuto je ZDA omogočil veliko večji nadzor nad ponudbo denarja. Pred letom 1971 je morala vlada veliko pozornosti nameniti fiskalni odgovornosti. Če je želela nadaljevati z vojno, rastjo, tehnološkim napredkom itd., je morala najprej varčevati. Z opustitvijo zlate podpore jim ni bilo treba več varčevati, kapital pa so lažje pridobili z zadolževanjem in monetarno ekspanzijo.

Kako name vpliva tiskanje fiat valut?

Če se spomnite, je ena od glavnih lastnosti valute ta, da lahko deluje kot hranilo vrednosti. Ko varčujemo denar, želimo imeti zaupanje in vero, da bomo iz dneva v dan ohranili svojo kupno moč (in še bolje je, če jo lahko povečamo). Nixonov šok je to zaupanje in vero v valuto uničil, saj ne deluje več kot hranilo vrednosti.

Nekateri lahko trdijo, da je to širjenje (tiskanje-monetarna expanzija) fiat valut (ki dajejo vladam nadzor nad tem, da po mili volji širijo ponudbo denarja), privedlo do blaginje in rasti. Vendar pa bomo, ko se bomo poglobili v inflacijo in dolg, razčlenili, kako naš fiat sistem prispeva k neenakosti v bogastvu, prikritemu obdavčevanju, uničevanju okolja in zaviranju inovacij.

Na kratko je bilo omenjeno, vendar bi bilo treba poudariti, da fiat valuta pridobiva svojo vrednost iz zaupanja in vere njenega imetnika v vlado. Tako je smiselno pojasniti, zakaj imajo ZDA eno najmočnejših valut na svetu, saj velja splošno prepričanje, da ZDA nikoli ni prekršila dogovorov. Vendar pa to žal ne bi moglo biti dlje od resnice. Nixonov šok je dokazal nasprotno. Nixonov šok je bil že sam po sebi jasna neizpolnitev obveznosti s strani vlade ZDA, saj je državam, ki so imele dolarje, preprečila, da bi te dolarje zamenjale nazaj za zlato. Poleg tega ZDA niso bile neplačnice le leta 1971, ampak dogovorov niso izpolnile tudi ob štirih³ drugih pomembnih dogodkih v zgodovini:

1. V začetku leta 1862 so ZDA zaradi težav pri financiranju državljanske vojne zamujale s plačilom svojih obveznosti. Zaradi tega je bila vlada morala začela tiskati papirnati denar (brez kritja) ali “greenbacks”.
2. Leta 1933 so ZDA ponovno doživele “implicitni bankrot”, saj niso zmogle plačati svojih obveznosti lastnikom zlatih obveznic in so jim namesto zlata ob prekršitvi svojih obljub v zameno ponudili razvrednoteno papirnato valuto.
3. Leta 1968 so ZDA ponovno kršile obveznosti, saj imetnikom srebrnih certifikatov niso dovolile zamenjave za srebrne dolarje.
4. Zadnja neizpolnitev obveznosti pa se je zgodila spomladi leta 1979⁴, ko ZDA niso mogle plačati zapadlih državnih obveznic. Pozneje so ta plačila izvedle, vendar če bi neplačilo opredelili kot “neizpolnitev obveznosti”, bi to pomenilo, da so ZDA kot država do danes petkrat bankrotirale, vključno z Nixonovim šokom.

Nixonov šok je zelo pomemben dogodek v zgodovini, saj ni le privedel do širjenja fiat valut, temveč je vladam, ki so se odločile za fiat valute, omogočil veliko večji nadzor nad dobavo denarja. Keynesianski ekonomisti trdijo, da je vladni nadzor nad ponudbo denarja koristen pri obvladovanju tveganj, saj takšno upravljanje lahko ublaži velike (krizne) gospodarske dogodke. Drugi ekonomisti, kot so ekonomisti prostega trga in avstrijski ekonomisti, trdijo, da je ta intervencionizem omejil gospodarsko rast in osebno svobodo. Razmislek o tem prepuščamo vam.

Zakaj sta ta dva ključna dogodka tako pomembna?

Tako iznajdba knjigovodskega zapisa in pa monetarna ekspanzija (tiskanje denarja brez kritja), ki ga je na mednarodni ravni povzročil oz. pospešil Nixonov šok, sta bila dva od glavnih dogodkov, ki sta nas pripeljala do monetarnega sistema, kakršnega imamo danes. V nadaljevanju bomo lahko bolje razumeli, zakaj zadolževanje morda ni tako ugodno, kot se zdi, in kaj lahko storimo, da se zaščitimo pred učinki, ki so posledica fiat valut in dolga.

V naslednjem poglavju se bomo poglobili v inflacijo in dolg ter stranske učinke, povezane z njima.

Priporočila za nadaljnje branje:

“A Brief History of Ledgers” – LLFOURN

“The End of Super Imperialism” – Alex Gladstein

Viri:

¹LLFOURN. “A Brief History of Ledgers. Before starting my investigation into… | by LLFOURN | Unraveling the Ouroboros.” Medium, 14 February 2018, https://medium.com/unraveling-the-ouroboros/a-brief-history-of-ledgers-b6ab84a7ff41. Accessed 29 January 2022.
²Kenton, Will. “Nixon Shock.” Investopedia, 2021, https://www.investopedia.com/terms/n/nixon-shock.asp. Accessed 16 7 21.
³Pollock, Alex J. “The US has never defaulted on its debt — except the four times it did.” TheHill, 7 October 2021, https://thehill.com/opinion/finance/575722-the-us-has-never-defaulted-on-its-debt-except-the-four-times-it-did. Accessed 29 January 2022.
⁴Marron, Donald. “Actually, the United States Has Defaulted Before.” Forbes, 2013, https://www.forbes.com/sites/beltway/2013/10/08/actually-the-united-states-has-defaulted-before/?sh=2f2e68326021. Accessed 29 January 2022

---

Modul 2 – Tema 1 : Inflacija

Odgovori na ključna vprašanja:

Ogledali si bomo učinke inflacije in kako možnost manipuliranja z dobavo denarja (monetarno ekspanzijo ali tiskanje denarja po domače) na način, ki zmanjšuje pomankanje valute, vodi v inflacijo.

Preden začnemo, naj na kratko opozorimo: v tem tečaju bomo večkrat omenjali ZDA. Uporabljamo ZDA, saj večina ljudi pozna ameriški dolar. Poleg tega je ameriški dolar svetovna rezervna valuta, njegov finančni sistem pa je hrbtenica celotnega sveta. Zaradi statusa ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute se vsaka denarna ali finančna sprememba, ki jo doživijo ZDA, običajno odrazi v celotni mednarodni skupnosti in svetovnem gospodarstvu.

*Opomba: namesto $ bi lahko govorili tudi o €, saj sta obe fiat valuti in med njima za učenje ni bistvenih razlik.

Kaj je inflacija?

Kot bomo videli v tem poglavju in kot se bo ponavljalo v celotnem tečaju, je inflacija posledica poskusa doseganja stalne rasti. Inflacijo se pogosto imenuje tudi “skriti davek”, saj zmanjšuje našo kupno moč (sčasoma se za naše dolarje/eure dobi manj, kar nas v bistvu oropa naših prihrankov), hkrati pa zmanjšuje breme javnega dolga. Je eden glavnih stranskih produktov naše monetarne politike in o njej bi se morali učiti v našem izobraževalnem sistemu. Predvsem tisti, ki imajo največ težav za ustvarjanje bogastva, najbolj občutijo njene učinke.

Inflacija je po definiciji ” stalno zviševanje ravni cen življenjskih potrebščin ali stalno zmanjševanje kupne moči denarja”. Bolje jo lahko razumemo kot “preveč dolarjev za premalo blaga, kar povzroča rast cen”.

Kako inflacija vpliva na nas?

*Opomba: ko govorimo o inflaciji v odstotkih, se sklicujemo na letno stopnjo inflacije, tj. 3% inflacija pomeni 3% letno inflacijo.

Razmislimo o izmišljenem primeru, kako inflacija povzroča izgubo kupne moči v daljšem časovnem obdobju.

Dedek Mirko na stara leta hrani vse svoje življenjske prihranke v kovčku pod posteljo. V tem velikem kovčku ima 500.000$ v gotovini. Kovček da vnuku Roku in reče: “Obljubi mi, da se 30 let ne boš dotaknil tega denarja.” Rok je storil, kar je zahteval njegov dedek, vendar dedek ni vedel, da bo Rok živel v obdobju konstantne inflacije.

Predpostavimo, da je bila stopnja inflacije v tem obdobju 3%. V spodnji tabeli si lahko ogledamo, kakšen vpliv je imela ta inflacija na kupno moč Rokovega podedovanega premoženja v teh 30 letih.

Vidimo, da se je po prvem letu, ko je Rok hranil denar v kovčku, njegova kupna moč zmanjšala na 485.437$. Na prvi pogled se to ne zdi preveč dramatično.

Če pa pogledamo dlje, ugotovimo, da 3% inflacija počasi zmanjšuje njegovo kupno moč, saj vsako leto zgubi 3% vrednosti. Ko bo Rok končno lahko porabil dediščino, bo z njo lahko kupil le za 205.993 $ vrednosti.

3% inflacija je počasi zmanjševala Rokovo kupno moč in uničila skoraj 60 % njegovih prihrankov.

Kaj pa, če bi bila inflacija veliko višja? Za primerjavo si poglejmo 10% inflacijo. Istih 500.000 $ bi imelo 30 let pozneje kupno moč 28.654 $. To je izguba skoraj 95 % vrednosti. Od nakupa hiše smo prešli k temu, da si komaj privoščimo avto.

Zaradi tega se sprašujete, kakšna je trenutna stopnja inflacije, kajne? Konservativne številke, objavljene v ZDA za julij 2022, so znašale 8,5%. Z drugimi besedami, če se bo ta trend nadaljeval, bo ta denar, vreden približno 92 % manj, ko ga bomo čez 30 let potrebovali ob upokojitvi. To nas sili v varčevanje z naložbami, ki pa s seboj prinašajo različna tveganja, kot so padci na trgu, plačilna nesposobnost podjetij, politična tveganja itd.

Zakaj smo v tem primeru uporabili tako veliko številko? Navsezadnje se večini zdi, da je 500.000$ ogromno denarja. To številko smo izbrali, da bi ponazorili, kaj lahko inflacija naredi z življenjskimi prihranki  v 30 letih. Z zneskom, za katerega bi si pred 30 leti lahko kupili hišo, si boste danes kupili le skromen avtomobil. Vendar pa je treba poudariti, da ima inflacija enak vpliv ne glede na začetni znesek. Na primer, 500$ bi se zmanjšalo na slabih 28,65$ (od televizorja do hamburgerja in piva).

Kako merimo inflacijo?

Večina nas verjetno pozna enega ali vse naslednje izraze:

• Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI=Consumer Price Index)
• Osnovna inflacija
• Osnovni indeks cen življenjskih potrebščin

Ti izrazi se uporabljajo izmenično, saj vsi pomenijo v bistvu isto stvar. Zaradi jasnosti bomo v nadaljevanju za vse te izraze uporabljali index cen življenskih potrebščin, s kratico CPI.

CPI je ključno merilo, s katerim večina centralnih načrtovalcev (centralne banke/federalne rezerve/vlade) meri inflacijo v gospodarstvu. Prav tako je eden od ključnih vhodnih podatkov v njihove procese odločanja o denarni politiki (tiskanje denarja) in fiskalni politiki (vladna poraba) natisnjenega denarja.

CPI je v bistvu košarica blaga, ki jo centralni načrtovalci uporabljajo za spremljanje cen v daljšem časovnem obdobju (če lahko dolgoročno spremljamo ceno nečesa, lahko opazujemo učinke inflacije). Težava je v tem, da ta košarica dobrin ni stalna, ampak se vedno prilagaja in spreminja.

To je podobno, kot da bi poskušali zgraditi hišo z ravnilom, ki spremeni svojo dolžino vsakič, ko ga rabimo.

Poleg tega inflacija različnim ljudem pomeni različne stvari. Če ste mati samohranilka z majhnimi otroki, bi bila vaša osebna košarica dobrin videti precej drugače, kot je bila košarica dedka Mirka v našem prejšnjem primeru.

Košarica stroškov matere samohranilke lahko vključuje stvari, kot so:

• živila,
• električna energija,
• šolske knjige,
• šolnine,
• oblačila,
• najemnino,
• plačilo avtomobila in
• gorivo.

Dedek Mirko ima lahko stroške zdravstvenega varstva in zdravljenja, vendar v svoji košarici dobrin nima stroškov izobraževanja.

Bistvo je, da je inflacija edinstvena za vsakega posameznika, saj ima vsak drugačne potrošniške navade, želje, življenjski slog in osebne razmere.

Upoštevajte, da je nekaj zgoraj omenjenih izdatkov univerzalnih, kot sta hrana in energija. Zato bi domnevali, da bo vlada želela te izdatke pozorno spremljati, da bi bolje sledila inflaciji. Ne tako hitro! Tako kot mi boste morda šokirani, ko boste izvedeli, da osnovni indeks cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za določanje vladne denarne politike, ne vključuje hrane in energije.

Oprostimo vam, če ste to morali ponovno prebrati, vendar vam zagotavljamo, da je to res, vsaj v ZDA. Večina vlad po svetu je podobna, saj njihova košarica blaga, ki jo uporabljajo za spremljanje svoje različice indeksa cen življenjskih potrebščin, ne predstavlja tistih izdatkov, ki državljanom pogosto pomenijo največ.

Zakaj se torej zdi, da je to nenatančno merilo?

Prvič, indeks cen življenjskih potrebščin vpliva na monetarno in fiskalno politiko (javno porabo). Nižja kot je vrednost indeksa cen življenjskih potrebščin, večjo spodbudo ima vlada za spodbujanje gospodarstva. Drugič, davčne lestvice, socialna varnost in zdravstveno zavarovanje so vezani na indeks cen življenjskih potrebščin. Z drugimi besedami, z nižanjem indeksa cen življenjskih potrebščin se povečujejo davčni prihodki, stroški za socialno varnost in zdravstveno zavarovanje pa se zmanjšujejo. Z vsakim 1,1%¹ padcem indeksa cen življenjskih potrebščin vlada v 10 letih pridobi 1T$ (1000 Milijard $ prihrankov pri davkih in zdravstvenem zavarovanju).

Predpostavimo na primer, da je dedek Mirko upokojen in prejema penzijo. Njegovi prejemki se vsako leto prilagodijo tako, da se uskladijo z indeksom cen življenjskih potrebščin. Čim višji je CPI, tem večje je “povišanje penzije”. Z drugimi besedami, zvezna vlada ima koristi, če je inflacija prenizko prikazana, saj tako dobi Mirko mnogo manj, kot bi v resnici moral. Nižji kot je CPI (indeks cen življenjskih potrebščin), večji so prihranki v državnih proračunih. Vprašati se moramo, ali je CPI ustrezno merilo inflacije?

Kot primer napačne narave indeksa CPI je na voljo spletna stran www.shadowstats.com, na kateri avtor spremlja podatke o inflaciji z uporabo iste košarice blaga, o kateri so poročali v 80ih in 90ih letih prejšnjega stoletja. Iz spodnjega grafa je razvidno, da je inflacija v ZDA leta 2021 bolj podobna 9-14%, v zadnjih štirih desetletjih pa se je gibala med 2-15%, če upoštevamo košarico blaga iz leta 1980.

Če se vrnemo k našemu primeru z dedkom Mirkom, kjer je inflacija znašala 10%, ni čudno, da mnogi med nami tako težko dosežejo napredek.

Graf prikazuje primerjave med sedanjim indeksom CPI v ZDA (rdeče) in košarico dobrin CPI, ki je bila uporabljena leta 1980 (modro). Pri analizi podatkov za daljše obdobje je pogosto zaželeno, da podatki ostanejo konsistentni. Tako rekoč primerjamo jabolka z jabolki. Ta graf ponazarja, kaj se lahko zgodi, če primerjamo jabolka s pomarančami. Rdeča črta je trenutna vrednost indeksa cen življenjskih potrebščin, pri čemer so nekatere stvari izločili, spremenili in dodali. Rezultat je podatek o indeksu cen življenjskih potrebščin, ki se vsako leto spremeni (jabolka smo spremenili v pomaranče). Če rdečo črto primerjamo s košarico blaga iz leta 1980 (modra črta) brez dodajanja ali odvzemanja, lahko vidimo, da bi lahko inflacija znašala 14 % (modra črta primerja jabolka z jabolki). Kje smo torej dejansko? Je inflacija 14% ali 5%? Bistvo je, da ne vemo, vemo pa, da obstajajo zelo močne inciative za centralne banke in vlade, da te podatke napačno prikazujejo, kar bomo obravnavali v tem tečaju.

Kaj povzroča inflacijo?

Vzrokov za inflacijo je lahko več, vendar se bomo za zdaj osredotočili predvsem na tiskanje denarja (monetarno expanzijo).

Morda ste opazili, da vlade po vsem svetu vse pogosteje tiskajo denar. Ko smo leta 1971 opustili zlati standard, kot je navedeno v poglavju “Ključni dogodki”, se je začel režim tiskanja denarja za izhod iz težav. Od velike finančne krize leta 2008 smo priča zaskrbljujoči rasti denarne ekspanzije (tiskanja denarja), naš odziv na pandemijo COVID-19 pa jo je le še poslabšal.

Za opis tega se uporabljajo številni izrazi, kot npr: “kvantitativno sproščanje” in “gospodarske spodbude”. Vsi ti izrazi se uporabljajo za opis iste stvari: povečanje količine denarja v obtoku.

Kako to povzroča inflacijo? Preprosto povedano, več denarja v obtoku se bori za enako količino blaga in storitev (enako ponudbo), zaradi česar se cene seveda zvišujejo.

Oglejte si spodnjo sliko ponudbe denarja M2. M2 predstavlja gotovino in hranilne vloge Američanov v bankah. Opazujte dramatično naraščanje trenda okrog let 2008 in 2020. To nam pove, da se več denarja poteguje za enako količino blaga in sredstev, kar vodi v povišanje cen, ki jih doživljamo danes.

Če ne živite v Ameriki, poskusite najti podobno metriko za svojo državo. Verjetno je zelo podobna, saj je morala večina vlad tiskati podobno kot so ZDA, da ne bi prišlo do sprememb v moči/šibkosti valute. Spremembe v valutah imajo lahko uničujoče posledice za gospodarstva, zato morajo vse ostale države slediti zgledu ZDA.

Kakšne koristi imajo vlade od inflacije?

FED (ameriška centralna banka) odkrito cilja na 2% letno stopnjo inflacije. “Zvezni odbor za odprti trg” (FOMC) ocenjuje, da je 2% dolgoročna inflacija, merjena z letno spremembo indeksa cen izdatkov za osebno potrošnjo, najbolj skladna z nalogo, ki jo ima FED in to je, da zagotavlja stabilnost cen.⁴ Laično rečeno, FED želi doseči 2% letno rast cen blaga in stabilnost cen.

Namesto da te cilje jemljemo kot božji evangelij, bi se morali vprašati, ali je smiselno ciljati na inflacijo in stabilnost cen? Živimo v svetu, v katerem si nenehno prizadevamo, da bi z večjo učinkovitostjo in produktivnostjo dosegli več za manj denarja. Na primer:

• Avtomobile smo izdelali, da bi skrajšali čas, porabljen za potovanje.
• Uvedli smo serijsko industrijsko proizvodnjo, da zmanjšali cene blagovnih dobrin za potrošnika.
• Internet se je pojavil, da bi olajšal komunikacijo ter povečal izmenjavo informacij in potrošnjo.
• Pretočno predvajanje glasbe se je uveljavilo, da bi glasbo združili v enem, za vse enostavno dostopnem prostoru
• Filmi na zahtevo so vsakomur omogočili dostop do filmov in nadaljevank, tako da nam ni treba iti v kino.

Seznam se seveda nadaljuje. Človeška iznajdljivost še nikoli ni bila uporabljena za to, da bi za več dobili manj, z izjemo inflacijskega targetiranja.

Čeprav se lahko zgodi, da se cene zaradi strukturnih demografskih sprememb ali neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem zvišajo (naravna, demografska inflacija – do nje lahko pride, kadar se število prebivalcev, ki nenadoma začnejo delati, močno poveča. Ker ima to novo delovno aktivno prebivalstvo nenadoma dostop do kapitala, ki ga prej nikoli ni imelo, se poveča poraba, kar zvišuje cene. Cene se lahko zvišajo tudi zaradi neravnovesja v ponudbi ali povpraševanju, npr. če bi velik proizvajalec pšenice nenadoma zaprl obratovanje, bi se zaradi manjše količine pšenice, ki bi prišla na trg, cene zvišale, da bi upoštevale to neravnovesje v ponudbi.), pa se cene blaga, storitev in sredstev, ki niso deficitarna, dolgoročno z rastjo tehnologije in proizvodnje praviloma znižujejo. Vendar si FED s ciljno inflacijo aktivno prizadeva za enakomerno naraščanje cen v daljšem časovnem obdobju. To lahko doseže z monetarno ekspanzijo, ki povzroča počasno upadanje kupne moči valute, s tem pa povzroči tudi rast cen blaga, storitev in sredstev. To ni naravno. Namesto tega bi se morale cene z razvojem tehnologije in povečano produktivnostjo naravno zniževati, valuta pa bi se morala okrepiti, kar bi nam omogočilo, da kupimo več za manj denarja.

Če inflacija škoduje vsakdanjim državljanom, bi se bilo logično vprašati, zakaj sploh ciljati na inflacijo? Ali ne bi moral biti cilj preprečiti inflacijo? Čeprav vlade ciljajo na inflacijo iz več razlogov, je eden od glavnih razlogov ta, da lahko več trošijo in vlagajo, če lahko sčasoma (z inflacijo) pocenijo odplačevanje dolarskega dolga. Ko je njihov dolg tako velik, da ga je nemogoče odplačati, skušajo devalvirati valuto, da bi zmanjšale breme dolga. Njihova izbira so tako tri možnosti:

• Zvišanje davkov (to ljudje seveda opazijo in se s tem seveda ne strinjajo)
• Zmanjšanje porabe (to včasih ni mogoče brez sistemskega zloma)
• Spodbujanje inflacije (odgovornost in krivda vlade se razvodeni, ker je inflacija “vsepovsod”, krivda pa se tako prenese na “pohlepne korporacije”)

Ne bo težko uganiti, kaj od tega navadno izberejo? Zapomnite si, da inflacija pomaga imetnikom dolga in škoduje zaposlenim, saj nam inflacija daje umetno predstavo o rasti na račun kupne moči valute. Poleg tega je naš sistem postavljen tako, da so politiki zaposleni le za kratek čas (mandati so običajno 4 leta). To politike postavlja v stisko, saj je včasih težko izbrati možnost, ki je najprimernejša za dolgoročno blaginjo gospodarstva, če je to kratkoročno na škodo bilance stanja ter osebne koristi politika. Te težave in rešitve bomo bolje razumeli v nadaljevanju tega tečaja.

Toda, ali se ne bo z inflacijo povečal tudi naš osebni dolg? Zaradi inflacije je državni dolg res cenejši za odplačilo. Res je tudi, da postane odplačevanje osebnega dolga cenovno ugodnejše (na dolgi rok, če imamo fiksno obrestno mero kredita). Vendar je treba poudariti, da inflacija pomembno vpliva na našo sposobnost kratkoročnega in srednjeročnega odplačevanja dolga, kar otežuje življenje tistih, ki živijo od plače do plače. Inflacija vpliva na našo denarnico zaradi višjih cen vsakodnevnih dobrin, kot so gorivo, energija in živila. To neposredno vpliva na našo zmožnost servisiranja dolgov (odplačevanje kredita vsak mesec) in finančnih obveznosti ter nas sili v težka odrekanja, ki vodijo v nižjo kakovost življenja. Poleg tega z zmanjševanjem dolžniškega bremena spodbujate fiskalno neodgovorno gospodarstvo, ki temelji na potrošnji, vendar o tem več kasneje.

Da bi se kot posamezniki obdržali na površju, morajo naše plače dohajati rast inflacije. Če rast naših plač zaostaja za inflacijo, smo vsako leto, ko inflacija traja, oropani kupne moči. Če imamo na primer odlično leto in nas šef nagradi s 5% povišanjem plače, inflacija pa znaša 7%, smo v resnici izgubili 2% kupne moči. To seveda ni povečanje kupne moči, za katero smo menili, da smo jo pridobili z zvišanjem plače. Zato je nujno (in naravno), da je rast plač hitrejša od inflacije. Če temu ni tako, smo vsako leto revnejši, seveda na račun države.

Spodnji graf prikazuje zaostajanje naših plač za produktivnostjo.

Na Sliki 3 lahko vidimo, da sta produktivnost in nadomestilo za delo do leta 1971 močno korelirana (vzorčno skladna), kar pomeni, da so se plače povečevale skladno z rastjo produktivnosti. Od leta 1971 pa je prišlo do razcepa, saj se je produktivnost še naprej povečevala, medtem ko se plače niso povišale. Plače ne dohajajo produktivnosti. Pravite, da je to od leta 1971 naprej? Ali ni to isti datum kot Nixonov šok? Ja, v tem je štos.

Če povzamemo, inflacija zmanjšuje kupno moč prejemnikov plač in koristi imetnikom dolga na račun varčevalcev. Inflacija je slabo razumljena in pogosto napačno prikazana. Če želite prehiteti inflacijo, poskrbite vsaj za to, da bo rast vaših plač večja od inflacije.

Mit, da je majhna inflacija dobra za ekonomijo, je podobna trditvi, da je malo rakavih celic dobro za vaše zdravje.

Vprašanja za razmislek

• Ali se trenutna uradna stopnja inflacije (CPI) v vaši državi ujema z rastjo cen na vašem območju?
• Če pretehtate prednosti in slabosti inflacije, ali menite, da je ta koristna ali ne?

Priporočila za nadaljnje branje:

“The Price of Tomorrow” – Jeff Booth

Viri:

¹Rogan, Joe. “Eric Weinstein o strukturi moči na Harvardu, ki je pokopala njegovo delo.” YouTube, 2. april 2021, https://youtu.be/l1jTUhwWJYA. Dostopno 29. januarja 2022.

²Neznano. Statistični podatki vlade v senci, 2021, http://www.shadowstats.com. Dostopno 29. januarja 2022.

³FRED. “M2 (WM2NS) | FRED | St. Louis Fed.” FRED, 17. december 2020, https://fred.stlouisfed.org/series/WM2NS. Dostopno 29. januarja 2022.

⁴Federal Reserve (FED). “Zakaj si Federal Reserve dolgoročno prizadeva za 2-odstotno inflacijo?” Federal Reserve, 2020, https://www.federalreserve.gov/faqs/economy_14400.htm. Dostopno 16. 7. 21.

⁵Neznano. WTF Happened In 1971?”, https://wtfhappenedin1971.com/. Dostopno 29. januarja 2022.

---

Modul 2 – Tema 2 : Breme dolga

Odgovori na ključna vprašanja:

• Ali imamo navado zadolževanja?
• Ali se lahko rešimo dolgov? 
• Ali nas res mora skrbeti dolg?

Zdaj, ko dobro poznamo inflacijo in njene učinke na kupno moč, se lahko poglobimo v njeno glavno nasprotje: dolg. To opisujemo na ta način, saj gresta inflacija (monetarna ekspanzija) in dolg običajno z roko v roki. Brez dolga je težko ustvariti trajno inflacijsko okolje. Poleg tega smo v poglavju “Ključni dogodki” predstavili izum knjigovodskega zapisa, zato, ker brez njega, ne bi imeli tega grenko-sladkega pojma, imenovanega dolg.

Preden razčlenimo dolg in vprašanje, ali imamo navado zadolževanja, je pomembno poudariti, da dolg ni po naravi slab. Če povzamemo to, kar smo obravnavali v prejšnjem poglavju “Ključni dogodki”, je dolg tako močan zato, ker nam omogoča, da svojo prihodnjo kupno moč prenesemo v sedanjost in jo uporabimo danes. Če ga pravilno uporabljamo, nam omogoča, da ustvarimo presežno produktivnost in bogastvo iz fiktivnega kapitala, ki še ni bil zaslužen. Zato lahko ob odgovorni uporabi zagotavlja veliko vrednost, kar pa je mogoče doseči le s fiskalno odgovornostjo. Druga plat medalje pa je, da lahko dolg hitro postane breme, saj se obresti hitro kopičijo in porabljajo kapital, ki bi se lahko uporabil za produktivnejše namene. Zato naj ponovim, da je pri dolgu najpomembnejše spoštovanje pravil in odgovornost.

Ali imamo navado zadolževanja?

Čeprav obstajajo številne ekonomske teorije in modeli, naše centralne banke in ekonomija delujejo predvsem po keynesianski ekonomiji. To je prepričanje, da imajo vlade pomembno vlogo na trgih ter da so državni posegi, cenovni in politični nadzor bistvena orodja za nadzor, razumevanje in napovedovanje tržnih razmer. 

Težava keynesianske ekonomije je v tem, da pogosto zanemarjamo prosti trg in podpiramo državne posege. To nas pripelje do vprašanja, ali peščica ekonomistov ve, kaj je najboljše za naše gospodarstvo? Naši sedanji gospodarski cilji polne zaposlenosti in gospodarske rasti ohranjajo dolg in inflacijo. Ne samo to, z določanjem ciljev rasti ne upoštevamo dejstva, da živimo v omejenem svetu z omejenimi viri. Zaradi tehnološkega napredka in omejenih virov ne moremo rasti v nedogled in še naprej dosegati polne zaposlenosti.

V preteklosti (pred letom 1971) so bile vlade pri spodbujanju rasti omejene, saj so morale za pridobivanje kapitala za spodbujanje gospodarstva pridobiti več zlata. To je oviralo njihovo sposobnost rasti. Kaj šele, da bi rasle v nedogled, saj so bile z vezavo $ na zlato, tako primorane upoštevati naravne zakone fizike.

Po Nixonovem šoku, ko ZDA ni več omogočala menjave $ za zlato, pa so vlade in centralne banke po vsem svetu zlahka širile ponudbo denarja po svoji volji, saj valuta ni bila več podprta z zlatom. V ZDA je to centralni banki sprva omogočilo, da je lažje spodbujala gospodarstvo. Vendar je to, kar se je začelo in bilo tudi predstavljeno kot metoda za spodbujanje gospodarstva v času stresa, hitro postalo norma in se je namesto tega uporabljalo kot metoda za spodbujanje umetne rasti. Sčasoma so ameriške in svetovne vlade razvile nezdravo željo po zadolževanju, kar nas je pripeljalo do današnjega stanja. ZDA so v 20 od zadnjih 21 let porabile več, kot so z davki in drugimi oblikami prihodkov dobile nazaj¹. Če kot posamezniki kronično porabimo več, kot zaslužimo, vemo, kako se to odraža na naših osebnih financah.

Še pomembneje pa je, da so ZDA v preteklosti prešle od propagiranja ameriških sanj, kjer je imel vsak dobre možnosti za ustvarjanje družine, gradnjo podjetja in nakup hiše, do danes, ko se mnogim zdijo ameriške sanje neuresničljive. ZDA so danes država, kjer so cene hiš skoraj nedosegljive, premoženjska neenakost se povečuje, življenjski stroški pa skokovito naraščajo. Seveda je zelo podobno tudi pri nas.

Sedaj smo v položaju, ko so centralne banke v zelo težkem položaju. Države so tako obremenjene z dolgom, da morajo centralni bankirji, če želijo preživeti, zniževati obrestne mere. Če bi se obrestne mere zvišale, bi se področja našega gospodarstva najverjetneje sesula pod pritiskom plačevanja obresti. Poleg tega je stranski učinek tega zniževanja obrestnih mer ta, da je kapital bolj prosto dostopen, zaradi česar se ljudje, podjetja in vlade še bolj zadolžujejo, kar še povečuje naše skupno breme dolga.

Svetovno gospodarstvo je zaradi zgodovinskih ekscesov in kratkoročnih intervenističnih posegov zelo krhko in pod velikim pritiskom. V naslednjem razdelku bomo podrobneje preučili tveganja hude gospodarske recesije in njenih posledic za globalno kakovost življenja.

Ali se lahko rešimo dolgov?

Trenutno doživljamo tako imenovano dolžniško spiralo in ZDA niso edine s to težavo. Preprosto povedano, matematično lahko dokažemo, da je skoraj nemogoče, da bi ZDA odplačale svoj dolg. To velja tudi za številne druge države po svetu. Kako torej izračunati to dolžniško spiralo?

Skupni dolg zvezne vlade, podjetij in gospodinjstev znaša 55,26 T$, bruto domači proizvod (BDP) pa 21,49 T$ (kot je prikazano zgoraj). Tako znaša skupni dolg ZDA v razmerju do BDP 257 %. Preprosto povedano, na vsak 1$ BDP je 2,57$ dolga.

55,26 T$ / 21,49 T$ = 257 %.

Konservativno predpostavimo, da so povprečne obresti na ta dolg 3 %.

3% * 257% = 7.71%

To pomeni, da bi morale ZDA, če bi želele poravnati samo obresti na svoj dolg, iz leta v leto rasti za 7,71 %, preden bi prišlo do realne rasti BDP. Trenutno je povprečnarast BDP v ZDA v zadnjih 70 letih znašala 3,13 %³ .

7.71% – 3.13% = 4.58%

V najboljšem primeru, če bi ZDA prenehale s primanjkljaji in bi uspele uravnotežiti svoje poslovne knjige, bi se dolg še vedno povečal za 4,58 % na leto. To so presežne obresti, ki jih ne pokriva rast BDP.

Poleg tega razmere v ZDA niso edinstvene in imajo veliko hujše posledice v drugih državah – tudi v trgovinskih partnericah in zaveznicah ZDA. Tukaj je prikaz dolga v razmerju do BDP nekaterih drugih pomembnih držav⁴:

• Japonska: 505 %
• Kanada: 422%
• Italija: 336 %
• Španija: 332%
• UK: 308 %.
• Globalno⁵: 356 %.

*Opomba avtorjev: Dodali smo tale odstavek, saj menimo, da je to ključna točka, ki jo je treba upoštevati za bolj finančno radovedne. Če ga ne razumete povsem, ne skrbite.

Želimo poudariti, da je teh “konzervativnih” 3,13% rasti BDP po inflaciji. Z drugimi besedami, v njej je upoštevana vrednost indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI), za katerega vemo, da si vlade želijo, da je čim nižja. (kot je navedeno v 1: Inflacija). Ob upoštevanju tega, če je inflacija v resnici bližje 10 % ali celo 15 %, namesto navedenim 2 % do 7% na podlagi CPI, potem BDP ne bi več rasel za 3,13 %, ampak bi se zmanjšal za približno -2 % do -7 %. To je daleč od tega, da bi odplačali 7,71% obresti.

Ali nas res mora skrbeti dolg?

Če si kot posameznik izposodimo denar in ga ne odplačamo, se nam zmanjša “kreditna sposobnost”, kar poveča stroške izposojanja (višje obrestne mere). Pri tem je treba upoštevati povečano tveganje za neplačila. Obrestne mere naj bi bile merilo za tveganje pri dodeljevanju kreditov. Vendar pa se zdi, da vlade pri obravnavi svetovnega dolga igrajo po povsem drugačnih pravilih.

Od začetka 80ih let prejšnjega stoletja so se obrestne mere znižale z visokih  vrednosti (15%) na skoraj ničelno mejo, medtem ko je javni dolg eksplodiral. Če bi svetovni dolg obravnavali tako, kot je treba, bi morali dolg obvladovati z naraščajočimi obrestnimi merami. Namesto tega smo bili priča umetnemu zatiranju obrestnih mer. Vse, kar je to prineslo, je prikrivanje resnične ranljivosti našega gospodarstva in omogočanje nadaljnje monetarne ekspanzije, da bi dosegli cilje rasti. Tveganje ni bilo odpravljeno ali odstranjeno.

Zdi se, da so nekateri ekonomisti danes v taboru, ki pravi, da ni treba skrbeti za dolg. Vendar pa pogled nazaj v zgodovino kaže povsem drugačno sliko! Če ne upoštevamo grozečega bremena dolga, bomo vedno naleteli na posledice, ki si jih nikakor nismo želeli. Poleg tega s poskusi preprečevanja ali blaženja kratkoročnih bolečin v gospodarstvu z zadolževanjem za plačilo obresti ali z zniževanjem obrestnih mer, da bi zmanjšali plačila obresti, le odlagamo bolečino in krepimo njene prihodnje učinke. Namesto tega bi morali sprejeti naravno težnjo gospodarstva, da se širi in krči organsko, saj bi to pomagalo uravnavati slabe naložbe in porabo dolga.

Vprašanja za razmislek

Zdaj, ko bolje razumemo dolg, razmislite o:

• Kakšen je dolg v vaši državi v primerjavi z ZDA?
• Ali nas res mora skrbeti dolg?
• Kako lahko dolg poveča zaviranje inovacij, neenakost v bogastvu in uničevanje okolja?

Priporočila za nadaljnje branje:

“Big Debt Crisis” – Ray Dalio

“When More Isn’t Better” – Seb Bunney

Viri:

¹usaspending. “Federal Deficit Trends Over Time.” usaspending, 2020, https://datalab.usaspending.gov/americas-finance-guide/deficit/trends/. Accessed 16 7 21.

²Frank, Silvan. “US Debt to GDP.” Longtermtrends, 2020, https://www.longtermtrends.net/us-debt-to-gdp/. Accessed 28 4 2021.

³TradingEconomics. “United States GDP Annual Growth Rate | 2022 Data | 2023 Forecast.”Trading Economics, 2021, https://tradingeconomics.com/united-states/gdp-growth-annual. Accessed 29 January 2022.

⁴TradingEconomics. “United Kingdom Indicators.” Trading Economics, 2021, https://tradingeconomics.com/united-kingdom/indicators. Accessed 29 January 2022.

⁵Rabouin, Dion. “Global debt soars to 356% of GDP.” Axios, 18 February 2021, https://www.axios.com/global-debt-gdp-898959ed-f96a-4c4d-85a3-5d3cc419631f.html. Accessed 29 January 2022.

---

Modul 2 – Tema 3 : Stranski učinki inflacije in dolga

Ključna vprašanja:

• Kako inflacija povečuje premoženjsko neenakost?
• Zakaj je zdaj težje kupiti hišo kot pred 40 leti?
• Kako sem poleg dohodnine in zakonsko določenih davkov še dodatno obdavčen?
• Kako dolg in inflacija spodbujata uničevanje okolja?
• Zakaj in kako dolg ter inflacija zavirata inovacije?

Zdaj, ko smo si ustvarili temeljno razumevanje o dolgu in inflaciji, preidimo k njunim nenamernim posledicam. Tako kot pri vsaki stvari v življenju moramo pretehtati razmerje med tveganjem in koristjo, pa naj gre za odločitev za prehitro vožnjo po avtocesti, odhod iz službe v iskanju nove kariere ali odločitev za operacijo zlomljene kosti. Nič drugače ni z inflacijo in zadolževanjem.

Ekonomisti in politiki vedno in redno poudarjajo pozitivne učinke inflacije in zadolževanja. Pravijo, da spodbujata gospodarsko rast, pomagata pri rasti realnih plač in nam omogočata, da si lahko kupimo izdelke, storitve in sredstva, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti. Vendar pa ti ekonomisti in politiki običajno zanemarjajo velike stranske učinke inflacije in zadolževanja. Zato se lotimo štirih glavnih spremljevalcev inflacije in dolga.

Kako inflacija povečuje premoženjsko neenakost?

Če spremljamo socialne medije in poslušamo novice, se večina verjetno strinja, da se pogosto govori o večjih družbenih nemirih in neenakosti v bogastvu po vsem svetu. Menimo, da je eden od dejavnikov za povečanje družbene nepokorščine ta, da je danes bistveno težje kupiti hišo kot pred štiridesetimi leti. To je zlahka razvidno iz dejstva, da je bilo razmerje med ceno hiše in plačo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj več kot štiri¹. Danes je to razmerje višje od sedem. To pomeni, da je povprečna cena hiše sedemkrat višja od povprečne plače v enem letu.

Zakaj je zdaj težje kupiti hišo kot pred 40 leti?

Nakup nepremičnine postaja bistveno težji iz dveh razlogov. Prvič, inflacija zmanjšuje kupno moč naše valute. S slabšanjem valute ljudje niso več motivirani za varčevanje. To posameznike z bogastvom sili, da svoja sredstva usmerjajo v finančna sredstva (naložbe: obveznice, delnice), posameznike brez bogastva pa v potrošnjo. Ker potrošnja usmerja denar v podjetja v lasti bogatih, »pametni denar« pa svoja denarna sredstva usmerja v finančna sredstva/naložbe, smo priča verižnemu učinku naraščanja cen sredstev zaradi povečanega povpraševanja. Vse to se dogaja sočasno ob inflaciji, ki uničuje kupno moč valute.

Drugič, zaradi prevelikega bremena dolga so vlade spodbujene k zniževanju obrestnih mer. S tem postane povpraševanje po dolgu bolj privlačno, zlasti za tiste, ki imajo premoženje. Ko so stroški kapitala tako nizki, si ljudje izposojajo več, kot zmorejo, in več kapitala vlagajo v premoženje, kar zvišuje cene. To je odlično za imetnike premoženja, vendar postajajo cene vse bolj nedosegljive za tiste, ki se želijo povzpeti na nepremičninsko lestev ali se usmeriti na finančne trge. Enostavno pravilo je, da se z zniževanjem obrestnih mer cene premoženja/naložb zvišujejo, saj je kapital bolj prosto dostopen.

Kako torej inflacija povečuje premoženjsko neenakost? Glede na to, da ima višji razred premoženje, nižji razred pa valuto, se neenakost premoženja povečuje, saj se kupna moč valute zmanjšuje, cena premoženja pa nenehno narašča in postaja vse bolj nedosegljiva za malega človeka. To je razvidno iz spodnje Tabele 1. Opazili boste precejšnjo razliko v razhajanju premoženja/naložb v primerjavi s plačami.

Zaradi zaostajanja plač za cenami premoženja smo priča enemu največjih prenosov bogastva iz nižjega v višji razred v novejši zgodovini (kot je prikazano v spodnji Sliki 1).

• Skrita obdavčitev
  • Inflacija
  • Finančna represija

Ko govorimo o davkih, večinoma omenjamo dohodnino in DDV, saj sta to dve glavni vrsti davkov, s katerima se srečujemo vsak dan. Vendar se mnogi ne zavedajo, da obstaja še nekaj drugih oblik prikritih davkov, ki so manj znani, a prav tako pomembni.

Kako sem poleg dohodnine in DDV še dodatno obdavčen?

Inflacija

Prej smo omenili, da se inflacija pogosto imenuje “skriti davek”, ki bolj neposredno vpliva na manj premožne člane naše družbe, saj imajo gotovino. V času zlatega standarda to ni veljalo, saj je morala država, ko je želela natisniti več denarja, pridobiti več zlatih rezerv. To je zagotavljalo ohranjanje kupne moči, saj je bila vrednost valute podprta z zlatom. Ker pa naša valuta ni več zavarovana/podprta z zlatom, se lahko ponudba denarja poljubno povečuje, seveda na račun kupne moči.

Ko povečujemo ponudbo denarja (tiskanje, monetarna ekspanzija), se vrednost ne pojavi kar tako, iz zraka. Vrednost tega, novega denarja v obtoku nastane z razredčenjem vrednosti valute, tistih ljudi, ki so imeli to valuto preden je bil natisnjen nov denar.

To se morda sliši zapleteno, zato navajam primer: Če pico razrežemo na štiri rezine, podvojitev ponudbe denarja nikakor ne more ene pice pretvoriti v dve. Še vedno imamo samo eno pico. Boljši približek bi bil, če bi te štiri rezine prerezali na pol in tako ustvarili osem rezin. S tem nismo pridobili nobene dodatne pice. Imamo samo več rezin.

To pomeni, da če bi imeli eno rezino pice pred razrezom (pred monetarno ekspanzijo) bi to bilo enako ¼ pice. Po razrezu imamo še vedno v lasti eno rezino, vendar imamo zdaj v lasti le ⅛ pice. Ko vlada razširi ponudbo denarja, mora ta vrednost od nekod priti in ta vrednost prihaja od kolektivnih imetnikov valute, vključno z vami. Če povzamemo, inflacija je prikriti davek na našo kupno moč, saj za isti $ sčasoma kupimo manj.

Finančna represija

Finančna represija⁸ je koncept, ki sta ga leta 1973 uvedla ekonomista Edward S. Shaw in Ronald I. McKinnon iz Stanforda, pomeni pa zniževanje obrestnih mer pod raven dejanske inflacije, kar vladi omogoča, da si za financiranje poslovanja izposoja denar po izjemno nizkih obrestnih merah. To močno koristi dolžnikom (posojilojemalcem) in je neugodno za upnike (posojilodajalce), kar se ujema z dejstvom, da so ZDA največja država dolžnica s skupnim javnim dolgom v višini 28,1 T$.⁹

To zatiranje obrestnih mer ni naravno in omogoča vladi, da z izdajanjem državnih obveznic po obrestnih merah, nižjih od inflacije, pridobi kapital za financiranje poslovanja. S tem se stroški izposojanja posredno prenesejo na upnika, ki je v tem primeru na koncu gospodarstvo.

Če bi bile obrestne mere rezultat prostega tržišča, bi bili varčevalci nagrajeni v obliki razumnih obrestnih mer (dobili bi bistveno večji donos na svoj kapital, če bi ga komu posodili). Namesto tega so varčevalci kaznovani z nižjimi obrestnimi merami, ta razlika v uspešnosti pa se prenese na državo za financiranje/servisiranje/odplačevanje njenega dolga. Ko FED (ameriška centralna banka) umetno znižuje obrestne mere, gre v bistvu za prikriti davek za vse imetnike $, saj negativno vpliva na varčevalce.

Kako to vpliva direktno na nas?

Nismo več dovolj nagrajeni, ko svoj denar hranimo na varčevalnem računu, v pokojninski blagajni ali v produktih s fiksnim donosom – vsi ti produkti so odvisni od obrestnih mer, ki ustvarjajo dohodek. To pomeni, da se bo naša kupna moč zaradi inflacije sčasoma zagotovo zmanjšala, če ne bomo prevzeli finančnega naložbenega tveganja, kar lahko povzroči izgubo dela ali celotne naložbe.

Na podlagi te zamisli imajo pokojninski skladi obveznosti glede donosa, ki jih morajo izpolniti, da bi zagotovili podporo svojim upokojencem. Da bi izpolnili te obveznosti, morajo vlagati naše težko prislužene prihranke naprej. Ko so obrestne mere na primer 4%, lahko pokojninski sklad izpolni vse svoje plačilne obveznosti zgolj z vlaganjem v “varne” državne obveznice – te zagotavljajo redna plačila obresti z nizkim tveganjem. Ko pa se obrestne mere znižajo skoraj do ničle, ta isti pokojninski sklad ne more več izpolnjevati svojih obveznosti in mora začeti iskati donos drugje. To na nas vpliva na dva načina:

1. Znižanje obrestnih mer povzroči rast cen premoženja, saj se mora na milijarde dolarjev prihrankov upokojencev v iskanju donosa preusmeriti v bolj tvegana sredstva, kar povečuje premoženjsko neenakost.
2. Ker se morajo pokojninski skladi pri iskanju donosa premakniti po krivulji tveganja, morajo prevzeti večja tveganja, da bi izpolnili svoje obveznosti. Večje tveganje pomeni večjo možnost neplačila, v tem primeru pa bi neplačilo pomenilo izgubo življenjskih prihrankov ljudi in njihove pokojnine.

Če zanemarimo vse druge negativne stranske učinke dolga in inflacije, ko vlade znižujejo obrestne mere, da bi zmanjšale svoje dolžniško breme, ne prelagajo bremen le na varčevalce, ampak si tudi izposojajo od prihodnjih generacij, ki bodo podedovale še večje dolžniško breme.

Kako dolg in inflacija spodbujata uničevanje okolja?

Da bi bolje razumeli, zakaj so inflacija in obrestne mere glavni dejavniki pri uničevanju okolja, moramo najprej razumeti, kako vplivajo na potrošniško porabo. Zato povežimo dve pomembni točki iz poglavij o inflaciji in dolgu v tem tečaju:

1. Z umetnim zniževanjem obrestnih mer znižujemo stroške kapitala, zaradi česar je izposojanje denarja cenejše in lažje.
2. Inflacija, ki povzroča povečanje ponudbe denarja in zmanjšuje kupno moč $, vzpodbudi ljudi, da manj varčujejo in več zapravljajo, saj je $ z dneva v dan manj vreden.

Kombinacija lažjega dostopa do kapitala in zmanjšanje kupne moči povzročata, da več zapravljamo in manj varčujemo. To privede do povečanega potrošniškega povpraševanja, pri čemer je treba povečati proizvodnjo, ki zahteva različne materiale in surovine. Za pridobivanje materialov pa izčrpavamo naravne vire. Neskončna rast in potrošnja nista trajnostni. Naš sedanji inflacijski sistem ne deluje na planetu z omejenimi viri.

Kakšen pa je naš odgovor?

Vsak ima svojo zamisel, kaj bi se moralo spremeniti. Po našem mnenju inflacija spodbuja kratkoročno razmišljanje. Spodbuja nas k potrošnji, saj je naš denar iz dneva v dan manj vreden. Ena od možnih rešitev za zmanjšanje potrošnje je, da sprejmemo deflacijski svet. Vendar bi za to potrebovali valuto, katere kupna moč se sčasoma povečuje. Na ta način bomo spodbujeni k varčevanju in ne k potrošnji. Kaj s tem mislimo? Kot je pojasnjeno v razdelku “Inflacija”, živimo v svetu, polnem tehnološkega napredka. Zaradi tega naj bi se življenjski stroški sčasoma znižali, saj razvijamo izdelke, storitve in tehnologijo, ki nam omogočajo, da dobimo več za manj denarja. Da bi to sprejeli, moramo spremeniti način upravljanja našega denarnega sistema in opustiti ciljno usmerjanje v rast in poseganje v ponudbo denarja. Ker bo naša denarna ponudba fiksna (vnaprej enoznačno določena), bo naš denar lahko podprl vse naše tehnološke dosežke in tako povečal našo kupno moč. Naša kupna moč se ne bo več zmanjševala, zaradi povečevanja ponudbe denarja (to sploh ne bo več mogoče).

Najpomembneje pa je, da z valuto, katere kupna moč se povečuje in nas spodbuja k varčevanju, lahko iz dneva v dan kupimo več. To nas odvrača od potrošnje, kar  poveča finančno stabilnost in globalno vzdržnost.

Zakaj in kako dolg ter inflacija zavirata inovacije?

Ko se poglobimo v ne ravno najboljše stranske učinke inflacije in dolga, je eden od manj omenjenih stranskih učinkov zatiranje inovacij. Zakaj dolg in inflacija zavirata inovacije?

Večina vas še ni slišala za izraz “zombi podjetje”. Ta izraz je nujno razumeti, saj ima veliko vlogo pri zaviranju inovacij. V bistvu je zombi podjetje firma, ki sama sebe ne more finančno podpirati⁹. To pomeni, da po izdelku ali storitvi, ki jo podjetje ponuja, ni zadostnega povpraševanja ali pa, da je bilo podjetje fiskalno neodgovorno (slabo je upravljalo s svojim kapitalom) in tako ne more servisirati svojega dolga. To podjetje se mora zato prestrukturirati ali zapreti.

Ko vlada/centralna banka zniža obrestne mere, da bi podjetjem omogočila cenejši in lažji dostop do kapitala, povečamo število zombi podjetij v gospodarstvu. Namesto, da pomagamo takšnim na dolgi rok nevzdržnim firmam, bi morali omogočiti, da se odvije naravni življenjski poslovni cikel. Če mora novo podjetje tekmovati z vedno večjim številom zombi podjetij, mu je vedno težje uspeti in prosperirati. Namesto, da bi se podjetje osredotočilo na inovacije, mora del svojih virov uporabiti za tekmovanje. Julija 2020 je bilo v ZDA 19%¹⁰ vseh podjetij, ki kotirajo na borzi, zombi podjetij, to število pa narašča. Zaradi tega novinci na katerem koli področju vse težje rastejo in uspevajo, saj morajo tekmovati s podjetji, ki fiskalno sploh ne bi smela obstajati.

Zaključek

Upam, da vam je bil ta del o ključnih neželenih posledicah inflacije in zadolževanja poučen. Preden se lotimo zadnjega modula, v katerem bomo preučili možnosti za zaščito in ustvarjanje bogastva, bomo v naslednjem razdelku najprej povezali vse, kar smo se do zdaj naučili.

Vprašanja za razmislek

• Zakaj inflacijo pogosto imenujemo skriti davek?
• Kako bi lahko večje dolgoročne možnosti varčevanja zmanjšale potrošnjo?
• Zakaj zombi podjetja zmanjšujejo proizvodno zmogljivost drugih podjetij?

Viri:
¹Beaufoy, Will. “Home Price to Income Ratio (US & UK) – 73 Year Chart.” Longtermtrends, 2020, https://www.longtermtrends.net/home-price-median-annual-income-ratio/. Accessed 29 January 2022.
²Yahoo Finance. “S&P 500 (^GSPC).” Yahoo Finance, 2021, https://finance.yahoo.com/quote/%5EGSPC/history/. Accessed 28 4 21.
³K, P. “Historical Home Prices: Monthly Median Value in the US from 1953-2020.” DQYDK, 2020, https://dqydj.com/historical-home-prices/. Accessed 28 4 2021.
⁴GoldPrice. “Historical Gold Prices.” Gold Price, 2021, https://goldprice.org/. Accessed 28 04 2021.
⁵Economics, Trading. “United States Average Hourly Wages.” Tradingeconomics, 2021, https://tradingeconomics.com/united-states/wages. Accessed 28 4 2021.
⁶FRED. “Share of Total Net Worth Held by the Top 1% (99th to 100th Wealth Percentiles).” FRED, 2021, https://fred.stlouisfed.org/series/WFRBST01134. Accessed 28 4 2021.
⁷FRED. “Share of Total Net Worth Held by the 50th to 90th Wealth Percentiles.” FRED, 2021, https://fred.stlouisfed.org/series/WFRBSN40188#0. Accessed 28 4 2021.
⁸Hayes, Adam. “Financial Repression.” Investopedia, 2021, https://www.investopedia.com/terms/f/financial-repression.asp#:~:text=Financial%20repression%20is%20a%20term,cost%20funding%20for%20government%20expenditures. Accessed 16 7 21.
⁹Bunney, Sebastian. “Why More Isn’t Better.” Bitcoin Magazine, 2021, https://bitcoinmagazine.com/culture/when-more-isnt-better-money-inflation. Accessed 24 5 2021.
¹⁰Sharma, Ruchir. “The Rescues Ruining Capitalism.” The Wall Street Journal, 2020, https://www.wsj.com/articles/the-rescues-ruining-capitalism-11595603720. Accessed 28 4 2021.

---

Modul 2 – Tema 4: Velika trilema

Odgovori na ključna vprašanja:

• Ali je naša trenutna pot zadolževanja in inflacije vzdržna?
• Kaj je “velika trilema”, s katero se soočamo?

V prejšnjem poglavju smo si pogledali inflacijo in dolg, zdaj pa vse to skupaj združimo v skupno sliko, ki nam bo pomagala razumeti, s čim se soočamo.

Ali je naša sedanja pot zadolževanja in inflacije vzdržna?

Kot smo omenili v poglavju “Breme dolga”, naše centralne banke trenutno delujejo po keynesianski ekonomski teoriji. Problem keynesianske teorije je, da na svet gleda zelo intervencionistično in predpostavlja, da vemo, kaj je najboljše za gospodarstvo. V sedanji obliki sta to konstantna rast in največja možna zaposlenost.

Videli smo, da je veliko težav v našem monetarnem sistemu posledica napačnega razumevanja, da so naši viri in potencial za rast neizčrpni. Kaj pa, če je res nasprotno? Če so viri dejansko omejeni, kako lahko vzdržujemo to rast brez škodljivih posledic?

Zdaj se soočamo z vprašanjem ali zares lahko rastemo v neskončnost, ne glede na to, ali gre za rast prebivalstva, potrošnje ali porabe energije. Še več, kaj se zgodi z gospodarstvom, ko te rasti ne moremo doseči? Potreba po delovnih mestih, priložnostih in zmožnost odplačevanja dolgov ne izginejo kar tako. Če se zadeve fundamentalno ne spremenijo, bo ta “potreba” po nenehni rasti povzročila precejšnjo gospodarsko bolečino, stisko in zmedo.

Na neki točki se moramo odklopiti od prepričanja, da je rast tista, ki ustvarja blaginjo, in se zavedati, da ne moremo rasti v nedogled. Zato se moramo vprašati, kaj lahko storimo?

Napačna prepričanja

Prvi korak k ustvarjanju sprememb je sprememba našega pogleda na svet okoli nas. Ena od možnih rešitev bi lahko bila sprememba perspektive in pogled na našo pot naprej skozi humanitarno lečo sodelovanja. To bi lahko dosegli s prilagoditvijo naših ciljev o rasti in čim večje zaposlenosti na trajnostne in produktivne pobude za rast, ki temeljijo na realnosti in so osredotočene na zmanjševanje revščine in kakovost življenja. S priznanjem, da je naš svet omejen in da moramo razmišljati o trajnosti, se mnoga naša dolgoletna prepričanja nenadoma sesujejo. Poimenovali jih bomo “napačna prepričanja”. Tukaj je nekaj najbolj znanih:

• Denar in dolg se lahko še naprej širita hitreje kot gospodarstvo, ne da bi prišlo do negativnih posledic ali morebitnih finančnih kriz.
• Narod lahko porablja nad svojimi zmožnostmi in ostane bogat.
• Nepremičnine se vedno le dražijo.
• Obveznice so varne naložbe, pri čemer državne obveznice ne predstavljajo tveganja.

Ta prepričanja pa ne upoštevajo dejstva, da fiskalna neodgovornost nima le posledic, ampak, da mora kapital v obliki denarja, izdelkov in produktivnosti od nekod priti. Ni ga mogoče ustvariti predvsem z monetarno ekspanzijo in povečanim zadolževanjem. Če kot družba ne bi imeli tiskalnika denarja, bi se ta napačna prepričanja hitro sesula sama vase, saj jih trenutno podpirata intervencionistična politika in zadolževanje.

Najverjetneje ste že slišali rek: “Pretekli rezultati niso pokazatelj prihodnjih rezultatov.” Kot je bilo obravnavano v prejšnjem razdelku, smo na prelomni točki, ko začenjamo opažati, da številni stranski učinki našega dolga in inflacije prihajajo na površje in v našem gospodarstvu prihajajo do izraza.

Glede na to moramo sprejeti nekaj težkih odločitev, preden se bomo lahko veselili blaginje in imeli koristi od spremembe perspektive in odnosa. Ker naš denar izgublja vrednost, se na osebni ravni soočamo z izzivom, da bodo naši prihranki izpuhteli, če se ne bomo odločili za bolj tvegana sredstva. Na makro gospodarski ravni pa se moramo odločiti, kako bomo ravnali z našim bremenom dolga, ki je presegel vse meje.

Kaj je “velika trilema”, s katero se soočamo?

Način 1: Odplačati dolg

Države prevzamejo odgovornost za svoja dejanja in se zavejo, da živimo v omejenem svetu in da so porabile več, kot je bilo mogoče. Kapital, ki smo si ga sposodili iz prihodnosti, poskušajo vrniti.

Pri tem se morajo soočiti s posledicami svojih dolžniških navad. Ker imajo številne države primanjkljaj (porabijo več, kot zaslužijo), bi se morali davki najverjetneje zvišati, da bi nadomestili porabo, obrestne mere pa bi se zvišale zaradi realnega kreditnega tveganja v gospodarstvu. Zaradi prevelikega dolžniškega bremena bi ob zvišanju obrestnih mer prišlo do vala neplačil dolga, kar bi povzročilo sistemski deflacijski šok v gospodarstvu, podoben veliki finančni krizi leta 2009, vendar v mnogo večjem obsegu. Država bi doživela padec cen premoženja (delnic, nepremičnin itd.) in ljudje bi izgubili delovna mesta, saj bi bila neodgovorna podjetja prisiljena zapreti svoj posel.

Kratkoročno bo moralo njihovo prebivalstvo zaradi brezposelnosti, padajočih cen in drastične potrebe po zmanjšanju naše potrošnje živeti v okviru svojih zmožnosti (prihrankov in dohodkov). To bi bilo za prebivalstvo zelo boleče. Vendar pa se bi na dolgi rok revščina počasi zmanjševala, saj se bi življenjski stroški normalizirali, sredstva pa bi postala lažje dosegljiva. Poleg tega se bi izbrisalo veliko slabih naložb, ki so dozorele v trenutnem gospodarstvu, in ustvarili odličen precedens za prihodnje generacije, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja.

Način 2: Neplačilo dolga (bankrot)

Če se države odločijo odplačati javni dolg, jih lahko čaka dolga in težka pot. Hkrati pa se zavedajo, da nadaljnje posredovanje in zatiranje neizogibne realnosti povečuje njihovo gospodarsko ranljivost.

Druga možnost pa je, da se odločijo za neplačilo svojih dolžniških obveznosti.

Žal je težava te odločitve v tem, da smo globalno gospodarstvo, ki temelji na mednarodni trgovini. Neizpolnitev dolga in obveznosti bo resno vplivala na kreditno sposobnost te države, kar bo oviralo njene globalne odnose in trgovino. Druge države bodo v strahu pred nadaljnjim neizpolnjevanjem obveznosti skušale opustiti vse pogodbene obveznosti in valutne pozicije s to državo, kar bo povzročilo zlom domače valute te države. To bo povzročilo motnje v njihovih dobavnih verigah, kar pa bo nedvomno povzročilo zastoj njihovega gospodarstva.

Na koncu bodo takšne države trpele zaradi motenj v dobavni verigi in zloma valute, kar bo najverjetneje povzročilo podoben izid kot »način 1«. Poleg tega pa bodo še dodatno obremenjene z gospodarskimi posledicami v drugih državah zaradi neizpolnjevanja dolžniških obveznosti in razpada globalnih odnosov, kar bo bistveno vplivalo na njihovo zmožnost, da se premaknejo naprej in pustijo preteklost za seboj. Poleg tega bodo ljudje, ki so jih najprej spravili v to zmešnjavo, odšli brez kazni. To pomanjkanje odgovornosti močno povečuje možnost, da bodo ponovno postali žrtve novega dolga.

Način 3: Še več tiskanja denarja

Države z zniževanjem obrestnih mer in monetarno ekspanzijo ohranjajo svojo sedanjo pot ciljne rasti in največje zaposlenosti. Poleg tega še naprej izhajajo iz predpostavke, da lahko ob vsaki težavi v gospodarstvu odpravijo pomanjkljivosti z obsežnejšimi monetarnimi in fiskalnimi posegi, kar vodi v povečevanje ravni dolga.

Če bodo nadaljevali po tej poti, jih bodo njihova dejanja sčasoma dohitela. Centralni bankirji, ki bodo skušali zajeziti naraščajoče breme dolga, bodo sčasoma izgubili nadzor, saj bodo s svojimi monetarnimi posegi šli predaleč. To lahko privede do hiperinflacije in morebitnega zloma valute, pri čemer življenjski stroški postanejo neznosni, cene premoženja v dolarjih ali eurih pa skokovito narastejo, saj ljudje hočejo zapustiti valuto.

Kot je bilo obravnavano v prejšnjem razdelku, so posledice tega premoženjska neenakost, prikrito obdavčevanje, uničevanje okolja in zaviranje inovacij. Običajno pride do revščine, ki ji lahko hitro sledijo vstaje in revolucije.

Zgodovinsko gledano je bilo tiskanje več denarja najpriljubljenejša izbira, saj se negativne posledice naše kratkovidne denarne politike prestavijo v prihodnost. Čeprav se to pogosto obravnava kot prednostna kratkoročna rešitev, saj je najmanj dramatična in razbremeni odgovornosti tiskarjev denarja, ima potencialno največje dolgoročno tveganje.

Težko se je odločiti za odplačevanje dolga. Vendar pa je treba upoštevati, da dlje ko država odplačuje dolg, večje so posledice. Tiskanje denarja je le obliž na zlomljeno nogo, to je le viden poseg z majhno dolgoročno koristjo in lažnim občutkom varnosti.

Ta del tečaja je bil najverjetneje težak. Naš namen je bil le pojasniti tri glavne načine, ki jih lahko uberejo vlade in centralne banke, od katerih nobena ni lahka. Menimo, da je pomembno razviti razumevanje našega makroekonomskega okolja (in dejavnikov inflacije), da boste lahko bolje investirali svoj težko prisluženi denar.

V zadnjem modulu bomo povzeli dosedanje znanje, predstavili različne možnosti za finančno varčevanje in naložbe ter jih obravnavali v kontekstu sodobnega bančnega sistema in znanja, ki smo ga opisali v tem tečaju.

Vprašanja za razmislek

Zdaj, ko smo spoznali načine, po katerih lahko narodi napredujejo, razmislite o:

1. Ali je naša sedanja pot dolga in inflacije vzdržna?
2. Ste opazili še kakšna druga napačna prepričanja, ki niso bila omenjena?
3. Če bi bili na položaju moči, katero od treh poti bi izbrali?

Priporočila za nadaljnje branje:

“The Crash Course”– Chris Martenson

“Why Nations Fail”– Daron Acemoglu

“The Ultimate Macro Framework” – Raoul Pal on The What is Money Show with Robert Breedlove

“Facing the Chasm: The Future of Bitcoin & the Metaverse” – Seb Bunney

---

Modul 3 – Tema 1: Kaj lahko naredim?

Odgovori na ključna vprašanja:

• Kaj je bančništvo z delnimi rezervami?
• Kakšni so zakoni o reševanju bank?
• Kaj lahko storimo, da se zaščitimo?

Čestitam, da ste se prebili čez modul 2. Dobro smo si pogledali razvoj denarja in ključne dogodke, ki so nas pripeljali do današnjega stanja. Bolj vam je jasno tudi kakšni so učinki inflacije in dolga. Če nam je uspelo doseči cilje, ki smo si jih zastavili v uvodu, nam mora biti zdaj že jasno, da je shranjevanje dolgoročnih prihrankov v gotovini način za uničenje naše kupne moči. Preden pa se poglobimo v nekatere načine, kako se lahko zaščitimo, se nam je zdelo pomembno izpostaviti še dva načina, kako hranjenje gotovine spodkopava naša prizadevanja za ustvarjanje bogastva.

1. Bančništvo  z delnimi rezervami
2. Zakoni o reševanju bank

Kaj je bančništvo z delnimi rezervami?

Naš sedanji finančni sistem in denar temeljita na dolgu. Da nam bo bolj jasno, kaj to pomeni, bomo predstavili koncept, imenovan bančništvo z delnimi rezervami. Preprosto povedano, bančništvo z delnimi rezervami je ustvarjanje kreditov.

Čeprav večina meni, da centralne banke in ministrstvo za finance ustvarijo večino denarja, ki nas obkroža, temu ni tako. V našem bančnem sistemu delnih rezerv banke ustvarijo večino našega denarja tako, da pomnožijo denar, ki ga v sistem dodajo centralne banke ali zakladnica. Kako je to mogoče? Banke lahko vloge, ki jih posedujejo v imenu svojih vlagateljev, posodijo, če del teh vlog hranijo v svojih rezervah.

Poglejmo na primeru:

Velibor med hojo domov na ulici najde bankovec za 100$. Razmišlja, da bi ženo peljal na romantično večerjo, vendar se odloči, da bo 100$ raje položil na svojo banko (Velibor je škrt. Ne bodite kot Velibor.)

Po zakonu o bančništvu z delnimi rezervami lahko ta banka po določilih regulatorjev deluje z 10% delno rezervo (v drugih državah se ta % razlikuje), ki je znana tudi kot multiplikator denarja. Banka mora v skladu s tem navodilom obdržati 10$ od  depozita v višini 100$, preostalih 90$ pa lahko posodi. Banka torej vzame ta denar in ga posodi Borutu za 90$. Borut za 90$ kupi nekaj bobnarskih palčk od Alena. Alen gre do banke in deponira teh 90$. Banka mora obdržati 9$, nato pa lahko posodi 81$…. in tako naprej in naprej.

S tem preprostim primerom 10% zahtev po delnih rezervah v bankah, se lahko Borutova začetna vloga v višini 100$ v sistemu spremeni v kredit z vrednostjo skoraj 1000$.

V čem je torej težava? Ko se v gospodarstvu pojavi negotovost, vsi panično hitijo na banke in bankomate, da bi dvignili svoj denar (bank run). Težava je v tem, da je večina denarja v obliki kredita, ustvarjenega s tem sistemom delnih rezerv. Fizičnega denarja ni dovolj, zato pride do “run on banks”. Bančna luknja je najhujša nočna mora bankirjev, saj lahko povzroči popoln sistemski zlom bančnega sistema. Razlog za to je, da je zahtevkov za fizično gotovino več kot je dejanske fizične gotovine v obtoku. Spodnja slika prikazuje ekspanzijo 100$ v odvisnosti od obveznih rezerv.

Kaj so zakoni o reševanju bank?

Zakoni o reševanju bank so bili uvedeni v različnih državah po vsem svetu kot posledica dogodkov, ki so se zgodili med veliko finančno krizo 2008. Namesto, da bi davkoplačevalci reševali velike finančne institucije (bail-out), ki so prevelike, da bi propadle, so sedaj banke direktno pooblaščene, da vplačajo kapital upnikov, kar lahko vključuje tudi denar varčevalcev.

Preprosto povedano, če je banka v finančnih težavah, ima lahko pravico obdržati (bail-in) naše hranilne vloge in nam izdati delež v tej sicer propadajoči instituciji.

V normalno delujočem sistemu pričakujemo, da bomo za tveganje, ki smo mu izpostavljeni, ko hranimo gotovino v banki, prejeli dobre obresti/plačilo. Vendar, kot smo poudarili v tem tečaju, smo zaradi zatiranja obrestnih mer in manipuliranja z CPI (index inflacije v %) komaj nagrajeni za tveganje, ki ga prevzemamo.  Hkrati pa se soočamo z zmanjšanjem kupne moči. Namesto donosa brez tveganja smo deležni tveganja brez donosov. Ray Dalio², vrhunski upravljavec skladov pravi:

Cash is trash “ oziroma “Gotovina je sranje“

Kako se torej lahko zaščitimo?

Če je res »keš sranje«, moramo najti drugo mesto za shranjevanje in gradnjo svojega bogastva. Toda kakšne so naše možnosti?

V preostanku tega modula bomo stopili korak nazaj glede razčlenjevanja našega finančnega sistema in si bomo raje ogledali nekaj realnih možnosti, ki so nam na voljo, ko gre za zaščito in ustvarjanje bogastva v tem negotovem okolju.

Preden se poglobimo v naše možnosti, želimo poudariti, da ta seznam ni popoln. O različnih možnostih, ki so nam na voljo, bi lahko napisali knjigo, vendar to ni cilj tega tečaja. Namesto tega je cilj ozavestiti nekatere izzive, s katerimi se bomo soočali v prihodnosti in predstaviti naše možnosti glede tega, katera sredstva nam lahko pomagajo preživeti čas suhih krav bolje kot druga.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na štiri najbolj priljubljene možnosti: delnice, nepremičnine, obveznice in zlato, zaradi edinstvenih značilnosti pa bomo dodali še bitcoin. Vsa ta sredstva so bila v nekem trenutku uporabljena za zaščito kupne moči, vendar si jih bomo ogledali skozi prizmo, kako pomembna so za naše trenutno gospodarsko ozadje.

Priporočila za nadaljnje branje:

Danielle DiMartino Booth in Richard Werner: “How Banks Work & Dictate the Economy”

Daz Bea: “Be Your Own Bank” https://lookingglasseducation.com/be-your-own-bank/

Viri:
¹LumenLearning. “Creating Money | Boundless Economics.” Lumen Learning, https://courses.lumenlearning.com/boundless-economics/chapter/creating-money/. Accessed 31 January 2022.
²Gilchrist, Karen. “Ray Dalio at Davos: ‘Cash is trash,’ as everybody wants in on the 2020 market.” CNBC, 21 January 2020, https://www.cnbc.com/2020/01/21/ray-dalio-at-davos-cash-is-trash-as-everybody-wants-in-on-the-2020-market.html. Accessed 31 January 2022.

---

Modul 3 – Tema 2: Delnice

Začnimo raziskovati naše možnosti pri sredstvu, ki je v središču naših finančnih trgov, lastniških vrednostnih papirjih ali delnicah. Z lastništvom delnic lahko posamezniki investirajo in imajo v lasti delež podjetja, za katerega menijo, da ima naložbeni potencial in/ali zagotavlja vrednost za gospodarstvo v smislu izdelkov in storitev, ki jih ponuja. Pri delnicah obstaja mnogo načinov investiranja, in sicer v posamezna podjetja, po sektorjih, skladih, s katerimi se trguje na borzi (ETF), ali zgolj z analizo gibanja cen podjetja (tako imenovana tehnična analiza). Kot pri vseh naložbenih priložnostih imajo tudi delnice svoje prednosti in slabosti.

Prednosti

• Likvidnost(kratkoročna plačilna sposobnost)

Če vlagamo v visokokakovostna podjetja, ki kotirajo na večjih borzah, je povpraševanja večinoma dovolj, da ne bi smeli imeti težav z vstopom ali izstopom iz pozicije (naložbe). Tako lahko zlahka prodamo svoje delnice, če menimo, da je prihodnost negotova, če želimo svoj kapital prenesti na drugo delnico ali če menimo, da so drugje boljše naložbene priložnosti. To je precejšnja prednost v primerjavi z naložbami, kot so nepremičnine, katerih nakup in prodaja sta lahko včasih počasna.

• Nizka vstopna ovira

Delnice predstavljajo delež podjetja in jih kot take lahko kupimo več ali manj, po naših željah. Nekatere platforme uporabnikom ponujajo celo možnost nakupa delčkov delnic. Tako lahko posamezniki z omejenim začetnim kapitalom zlahka vstopijo v svet investiranja.

• Razpršenost ali diverzifikacija

Ker delniški trg zajema skoraj vse tržne sektorje in države, je z naložbami v različne tržne segmente, kot so energetika, rudarstvo, maloprodaja itd. enostavno sestaviti portfelj (skupek različnih delnic) z razpršenim tveganjem. Ne samo to, s strukturiranimi produkti, kot je ETF, lahko kupimo eno samo delnico, na primer SPY (ameriški simbol), in smo izpostavljeni celotnemu S&P500 kar predstavlja vrednost 500 največjih podjetij v ZDA. Poleg tega nam ni treba vlagati samo v podjetja. Hitro in s klikom na gumb lahko preprosto investiramo v plemenite kovine, nepremičnine in ostalo.

Poleg tega lahko za razliko od nepremičnin, fizičnega zlata ali bitcoina delnice hranimo na davka prostem pokojninskem ali varčevalnem računu.

Slabosti

Obrestne mere

Kot je podrobno razloženo v celotnem tečaju, živimo v svetu, ki je obremenjen z dolgovi. Zaradi tega so vlade po vsem svetu v izredno težkem položaju, na voljo pa imajo dve možnosti:

1. Pustijo, da se obrestne mere zvišajo, kar povzroči zlom gospodarstva, ali pa
2. Znižajo obrestne mere v upanju, da bo ta krhkost ekonomije minila. Toda pri tem se moramo sprijazniti z uničevanjem okolja, premoženjsko neenakostjo in zaviranjem inovacij, ki jih prinaša ta odločitev.

Trenutno je videti, da se odločajo za prvo možnost, saj s tem želijo ustaviti inflacijo cen (CPI) in zvišujejo obrestne mere. S tem obremenijo gospodarstvo, saj je dostop do kapitala za podjetnike težji, pa tudi odplačevanje dolgov je zaradi višjih obrokov težje. Seveda zaradi tega cena delnic pada in gospodarstvo drvi v recesijo.

• Tveganje nasprotne stranke (counterparty risk)

Pri naložbah v delnice najverjetneje poslujemo prek tretje osebe, na primer borznoposredniške hiše ali banke. Zaradi vpletenosti tretje osebe smo izpostavljeni tveganju nasprotne stranke, pri čemer lahko ta tretja oseba (spletna borza npr.), ki ima naše delnice, ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti in nam odvzame lastništvo ali prepreči dostop do naših delnic. Če bi prišlo do velike recesije/depresije gospodarstva, ni rečeno, da bodo ti posredniki ostali solventni (dolgoročna plačilna sposobnost), v nasprotnem primeru pa bi s seboj lahko potegnili tudi naše naložbe.

• Nestanovitnost (volatilnost)

Glede na to, kam na finančnih trgih vlagamo, smo lahko izpostavljeni veliki volatilnosti. Ker so cene delnic vezane na uspešnost podjetja in zaznavanje trga, ki je odvisno od cele vrste osnovnih dejavnikov (npr. obrestne mere, predpisi, konkurenca, ponudba in povpraševanje), so bile cene delnic v preteklosti bolj nestanovitne kot druga tradicionalna sredstva, kot so zlato, nepremičnine in obveznice.

• V primeru neizpolnitve obveznosti (default)

Če želimo vlagati v podjetniške obveznice, podjetju posodimo denar v zameno za obresti. Ob koncu trajanja te obveznice bomo dobili povrnjeno celotno začetno naložbo. Ker posojamo denar podjetju, smo v primeru neplačila prvi v položaju, ko nam mora biti denar vrnjen. V nasprotju s tem pa smo kot imetniki lastniškega kapitala (delnic=delež podjetja) v primeru neplačila v vrsti za imetniki obveznic. Če imetniki obveznic ne bodo v celoti poplačani, ne bomo prejeli ničesar.

Za zaključek naj povem, da so delnice zaradi nizke vstopne ovire, enostavnosti, s katero lahko hitro vstopamo in izstopamo iz pozicij, ter lahkotnosti, s katero lahko razpršimo svoj portfelj, za nepremičninami ena najbolj iskanih naložb. Poleg tega so bile delnice, odvisno od sektorjev, v katere vlagamo, v zgodovini najuspešnejši tradicionalni razred premoženja, v katerega lahko vlagamo. Vendar pa kot pri vsaki stvari vedno obstajajo tveganja (npr. vpliv obrestnih mer lahko močno in nesorazmerno vpliva na vrednost delnice, tudi če so finančni podatki podjetja v dobrem stanju). Delnice so odlična naložbena priložnost, če razumemo, v kaj in kam vlagamo.

Priporočila za nadaljnje branje:

“The Warren Buffet Accounting Book”– Preston Pysh and Stig Brodersen.

“How To Blow an Asset Bubble in 3 Easy Steps“ – Daz Bea

---

Modul 3 – Tema 3: Nepremičnine

Nepremičnine so en izmed največjih razredov sredstev na svetu, skupaj pa so vredne približno 300 T$. Nepremičnine se delijo na stanovanjske, poslovne in industrijske. V preteklosti so bile nepremičnine ene izmed najbolj stabilnih razredov naložb, saj vse več ljudi kupuje nepremičnine za osebno uporabo v nasprotju s čistimi investicijskimi nameni. To pomeni, da je bilo v primerjavi z drugimi razredi premoženja manj menjav med kupci in prodajalci, kar je povzročilo manjšo volatilnost. Vendar to ne pomeni, da je vlaganje v nepremičnine brez tveganja.

Ključne prednosti in slabosti nepremičnin:

Prednosti

• Finančni vzvod (leverage)

Finančni vzvod je lahko hkrati blagoslov in prekletstvo. Naš sedanji finančni sistem je postavljen tako, da ljudem olajšuje pridobivanje hipotekarnih posojil z zgolj 5% začetnim vložkom (v ZDA). Dokler si lahko glede na svoj dohodek privoščimo mesečne hipotekarne obveznosti (poplačilo obroka), je ta možnost uporabe dolga za nakup nečesa, kar bi bilo običajno finančno nedosegljivo, lahko velika prednost trga nepremičnin.

Naša hipotekarna mesečna obveznost je fiksni znesek, ki temelji na nakupni ceni nepremičnine. Če se vrednost nepremičnine poveča, iz nje lahko črpamo lastniški kapital za razširitev svojega portfelja in nakup drugih sredstev.

• Omejeno tveganje nasprotne stranke

Če smo med srečneži, ki imajo svojo nepremičnino v neposredni lasti – brez hipoteke, smo v ugodnem položaju, saj nismo izpostavljeni tveganju nasprotne stranke. Ne glede na to, kaj se dogaja v gospodarstvu, nismo nikomur nič dolžni. Če se stanovanjski trg sesuje za 50%, nismo izpostavljeni tveganju, da bo banka prišla in potrkala na naša vrata ter zahtevala plačilo celotne hipoteke. Zato bi moralo biti vse v redu, če smo finančno sposobni preživeti nevihto…seveda pod pogojem, da si trg opomore.

• Praktična uporaba

Če je nepremičnina kupljena kot naše osnovno bivališče, je poleg tega, da nam zagotavlja vrednost v obliki zatočišča, hkrati tudi naložba. To je dobra investicija, ki nam omogoča povečevanje naše vrednosti.

• Redkost

Na svetu je omejena količina zemlje, zaželenih lokacij pa je še toliko manj, zato so nepremičnine skozi čas pridobivale na svoji vrednosti, če seveda zanemarimo kratkoročna nihanja trga. V tem primeru nimamo nobene centralizirane institucije, ki bi lahko »natiskala« več zemljišč, kot je to primer s fiat valutami. Zaradi tega razloga so nepremičnine zgodovinsko ena izmed najboljših dolgoročnih naložb.

Slabosti

• Lokacijska določenost

Nepremičnine so vezane na svojo lokacijo. Ni se tako lahko preseliti drugam, tudi če se priložnost pojavi drugje ali če izgubimo zaupanje v svojo državo in se odločimo za tujino. Drugič, odvisni smo od težav gospodarstva. Če ima lokalno ali nacionalno gospodarstvo težave, se bo vrednost naše nepremičnine najverjetneje odrazila v padcu cen te nepremičnine.

• Obrestne mere

Vrednotenje nepremičnin je izjemno občutljivo na nihanje obrestnih mer, podobno kot pri delnicah. Obrestne mere so v središču vsakega vrednotenja nepremičnin. Če so obrestne mere nizke, je dostop do kredita lažji, kar povzroči večje povpraševanje po nepremičninah in s tem so nepremičnine dražje. Če pa so obrestne mere umetno znižane pa so cene nepremičnin izredno visoke. Če bi se obrestne mere zvišale, bi lahko prišlo do znatnega padca cen nepremičnin.

Poleg tega je ob nizkih obrestnih merah, zadolževanje privlačnejše in več ljudi se je pripravljeno zadolžiti. Z večjim zadolževanjem se soočamo z večjimi plačili za servisiranje dolga. To je v redu, ko so obrestne mere stabilne in se znižujejo, vendar pa lahko v okoljih z visoko inflacijo, kakršno doživljamo zdaj, to ogrozi našo sposobnost plačevanja mesečnih obrokov. Če naše plače obremenijo naraščajoči življenjski stroški, lahko to povzroči pritisk na našo zmožnost servisiranja dolga, zaradi česar nam grozi še večja nevarnost, da nam banka zaseže našo nepremičnino.

• Tveganje nasprotne stranke

Kot smo že omenili, je tveganje nasprotne stranke pri nepremičninah lahko pozitivno ali negativno. Če imamo hipoteko na svojo nepremičnino, je v primeru finančnega zloma ali recesije, ko ne moremo več odplačevati hipoteke, na prvem mestu banka. Če ne odplačujemo svojih obveznosti, lahko banka zahteva našo hišo in jo proda ter tako zmanjša svoje izgube. Poleg tega imajo banke, čeprav je to izjemno redko, v nekaterih državah možnost, da kadar koli delno ali v celoti unovčijo našo hipoteko. Če na zahtevo banke nimamo na voljo kapitala za odplačilo hipoteke, nam lahko vzamejo hišo.

• Visoka vstopna ovira

Nepremičnine imajo tudi s hipoteko visoko vstopno oviro. Ne samo, da moramo privarčevati začetni vložek, ki v povprečju znaša 10-20 % vrednosti nepremičnine, ampak moramo pridobiti tudi financiranje, ki zahteva preverjanje preteklosti, preverjanje zaposlitve, kreditne sposobnosti itd. Poleg tega so cene nepremičnin močno povezane s privlačnostjo lokacije. Če torej želimo živeti na priljubljenem območju, se pripravimo na to, da bomo plačali višjo ceno.

Poudariti je treba, da so nepremičnine kljub tem pomanjkljivostim priljubljene kot investicija ali kot hranilo vrednosti našega premoženja, tako za najrazličnejše institucije in posameznike. Naše okolje z nizkimi obrestnimi merami, ki je omogočilo poceni dostop do kapitala, je povzročilo veliko povečanje povpraševanja. To se sliši odlično, le da to povpraševanje ne prihaja od ljudi z nižjimi dohodki ali mlajših generacij.

• Nelikvidnost

Glede na vrsto, lokacijo in stanje naše nepremičnine lahko hitro postane stresno, če je kupcev na trgu malo. Na trgu z velikim povpraševanjem kupcev se lahko nepremičnine prodajo že v prvem tednu, ko so na seznamu, v večini primerov pa lahko traja več mesecev, da se prodajo. Če iščemo kratkoročno naložbo ali se nameravamo preseliti, potem nepremičnine morda niso najboljša naložba.

Če vse skupaj povežemo, so lahko nepremičnine odlična možnost za posameznike, da začnejo graditi premoženje. Zgodovinsko gledano je to bil en od najuspešnejših načinov, če upoštevamo finančni vzvod z uporabo hipoteke. Vendar je v današnjih gospodarskih razmerah pomembno poudariti, da je zaradi grozečega bremena dolga in umetnega zniževanja obrestnih mer večina finančnih sredstev po svetu, vključno z nepremičninami, na rekordno visokih vrednotenjih in jih čaka velik padec, če bi se obrestne mere normalizirale nazaj na zgodovinsko normalne vrednosti. Če imamo hipoteko na svojo nepremičnino in se gospodarstvo znajde v težkih časih, se odpremo tveganju nasprotne stranke. Zato moramo dobro premisliti, preden damo vsa jajca v košarico nepremičnin, in zagotoviti, da bodo naši prihodki lahko prenesli povečana plačila, če se posojilne obrestne mere zvišajo.

Priporočila za nadaljnje branje:

“Buy it, rent it, profit!”– Bryan M. Chavis

“More than cashflow”– Julie Broad

---

Modul 3 – Tema 4: Obveznice

Obveznice so v našem gospodarstvu ključnega pomena, saj podjetjem omogočajo dostop do kapitala. Zato so eden od temeljnih gradnikov našega finančnega sistema. Poleg tega jih pogosto spregledamo in ne razumemo dobro, saj se o njih manj pogovarjamo. Vendar pa je večina od nas vanje že kdaj neposredno ali posredno vlagala prek vzajemnih ali pokojninskih skladov.

Obveznice so dolžniški vrednostni papir in so v bistvu posojila. Če si želi vlada ali podjetje izposoditi denar, običajno ne gre na banko in ne zaprosi za hipoteko kot navadni smrtniki. Izdajo obveznico in si izposodijo denar od vlagateljev (institucij ali posameznikov).

Vlagatelji v obveznice smo posojilodajalci, ki vladi ali korporaciji ponudimo svoj kapital v zameno za obresti, znane tudi kot “kupon”. Ta kupon se izplačuje postopoma v času trajanja obveznice (zapadlosti).  Če ima naša obveznica 3% kupon z 10 leti zapadlosti to pomeni, da vsako leto, ko smo lastniki tega vrednostnega papirja, prejmemo 3% obresti. Po 10ih letih, pa dobimo izplačano še glavnico.

Če se obrestne mere začnejo zniževati, imamo srečo, dokler smo lastniki obveznice. Naša obveznica bi bila zdaj vredna več, saj naša obveznica plačuje višji kupon (obrestno mero) od tekoče tržne obrestne mere. Sedaj se lahko odločimo, ali bomo še naprej prejemali kupon do zapadlosti ali pa bomo obveznico predčasno prodali in iztržili dobiček. Če pa se obrestne mere zvišajo, se bo naša nekoč ugodna obveznica razvrednotila, saj bo njen donos nižji od trenutne tržne obrestne mere. Tako upamo, da so po tem scenariju obresti, ki jih prejemamo, višje od stopnje inflacije. V nasprotnem primeru smo prisiljeni v zajamčeno izgubo kupne moči ob zapadlosti.

Obveznice so v razredu malih vlagateljev zaradi trenutnega okolja nizkih obrestnih mer počasi izgubile na priljubljenosti. Če se bodo obrestne mere še naprej zniževale, zaradi česar se bo vrednost naše obveznice povečala, kupujemo sredstvo, ki bo ob upoštevanju inflacije zagotovo izgubilo denar. To je znano kot nominalni in realni donos. Če je kupon naše obveznice 3 % (nominalni donos), inflacija pa 5 %, je naš realni donos -2 %. Dejansko to pomeni, da smo izgubili 2% vrednosti v nakupni moči.

Obveznice, ki so nekoč veljale za ljubljenca najbolj uravnoteženega naložbenega portfelja, so bile v preteklosti zaščitnik portfelja, bleščeči vitez v času finančnih stisk in stalnica z nizkim tveganjem za varne in stalne donose. Ali to še vedno drži? Preverimo to.

Prednosti

• Nizek rizik

Odvisno od izdajatelja obveznice se obveznice običajno obravnavajo kot manj tvegan razred premoženja kot delnice, vendar z nekaterimi zadržki. Obveznice so razvrščene glede na stopnjo tveganja neplačila. Na področju podjetniških “junk bonds” bi se neodgovorno podjetje s slabo zgodovino prihodkov štelo za zelo tvegano. Če je izdajatelj ameriška vlada, ki lahko natisne valuto, v kateri je obveznica izdana (npr. ameriški dolar), se te obveznice štejejo za netvegane ali »risk-free«. Trdili bi lahko, da so brez tveganja “samo po imenu”, saj je znesek dolarjev, ki ga boste prejeli, sicer zagotovljen, vendar bo vaš dejanski donos odvisen od realne inflacije, ki je nastala, ko je bil vaš denar naložen v obveznico.

Razlog, zakaj obveznice veljajo za manj tvegane, je v tem, da so imetniki obveznic prvi poplačani, če gre izdajatelj v likvidacijo (bankrotira).

• Nagrada

Mnogi upokojenci uporabljajo obveznice za dohodek, saj so predvidljive, hkrati pa veljajo za varen in zanesljiv način ustvarjanja denarnega toka. V nasprotju z delnicami, ki se zanašajo na rast vrednosti, so obveznice predvidljive, saj imetniku obveznice izplačujejo kupon v vnaprej določenih časovnih intervalih v času trajanja obveznice. 10 000$ vredna desetletna državna obveznica z 1% donosom, ki se izplačuje četrtletno, bi imetniku obveznice zagotovila redno izplačilo prihodka v višini 25$ vsake tri mesece v obdobju 10 let.

Poleg tega lahko obveznice zagotavljajo fenomenalne donose, če imamo znanje in izkušnje za trgovanje z obveznicami, s čimer časovno prilagodimo nihanje obrestnih mer, namesto da bi obveznico držali do zapadlosti. Vendar je za to potrebno veliko znanja, ki pa je mali vlagatelji seveda nimajo.

• Likvidnost

Večina obveznic naložbenega razreda (obveznice z manjšim tveganjem) so zelo likvidne in z njimi je mogoče enostavno in hitro trgovati prek posrednikov. Če ne želimo neposredno trgovati z obveznicami, lahko vložimo tudi v sklad, s katerim se trguje na borzi (ETF), ki v imenu vlagatelja vlaga v obveznice in z njimi trguje podobno kot z delnicami. Na borzi kupimo delnico ali delnice ETF, sklad pa za nas opravi vse zahtevne naloge (seveda za plačilo ali provizijo).

Ker so obveznice temelj naših finančnih trgov, veljajo trgi obveznic in obvezniški ETF-ji v primerjavi z drugimi naložbami za likvidne. Ta ugotovitev ima seveda svoje zadržke. Vendar pa na splošno veljajo za likvidne.

• Razpršenost

Obveznice vlagateljem omogočajo, da razpršijo svojo izpostavljenost tveganju in se izognejo korelaciji naložbenih sredstev. Korelacijo v portfelju lahko opazimo, ko vse naše naložbe v različnih tržnih razmerah delujejo podobno. Če to idejo podrobneje razložimo, je dobra praksa, da kot vlagatelj razpršimo svoje tveganje tako, da ne damo vseh jajc v eno košarico. Če smo preveč korelirani (linearno vzorčno povezani), bo naš portfelj ob padcu trga utrpel škodo. Razpršitev med različne razrede sredstev, kot so obveznice, je tradicionalno odličen način za zmanjšanje korelacije in s tem tveganja.

V preteklosti je bilo običajno, da so obveznice cvetele, ko so delniški trgi nazadovali, in obratno. Znani portfelj 60/40 (60% delnic, 40% obveznic) je sestavljen v skladu s to idejo, saj delnice v dobrih časih dosegajo dobre rezultate, obveznice pa zagotavljajo denarni tok. Po drugi strani pa obveznice v težkih časih, ko so delnice v težavah, dosegajo boljše rezultate, kar zmanjšuje zniževanje vrednosti portfelja. Vendar pa je bila v zadnjem času ta nihajna gugalnica med uspešnostjo delnic in obveznic manj natančna, na kar so vplivale predvsem zelo nizke obrestne mere.

Slabosti

• Zmeda in predanost

Za uspešno trgovanje z obveznicami je treba biti predan preučevanju makroekonomije do te mere, da lahko zanesljivo napovemo smer gibanja obrestnih mer. Za mnoge male vlagatelje, če nismo pripravljeni kupiti in obdržati obveznice za celotno obdobje trajanja, je obveznice težko razumeti, še težje pa je doseči donose, ki presegajo tržne vrednosti. Poleg tega matematika obveznic ni vsakomur všeč, saj je zapletena in lahko povzroči zmedo. Vrednost obveznice se ob zvišanju obrestnih mer zmanjša. To se sprva zdi protislovno. Glede na to je za večino malih vlagateljev običajno priporočljiva strategija “kupi in drži”.

• Realna in nominalna donosnost

Ko kupimo obveznico in jo držimo do zapadlosti, smo izpostavljeni obrestnim meram. Kot smo že omenili, se bo naša obveznica, če se obrestne mere zvišajo, razvrednotila. To ni težava, če nameravamo obveznico obdržati. Težave pa nastanejo, če je kupon naše obveznice nižji od dejanske inflacije. Če obveznice ne prodamo z izgubo in ne zapustimo svoje pozicije, smo zdaj prisiljeni v zajamčeno izgubo kupne moči ob zapadlosti.

Naše sedanje okolje je kot nalašč za ponazoritev tega. Če kupimo 10-letno obveznico v vrednosti 10.000$ z 1% kuponom, inflacija pa je naslednjih 10 let konstantna in vztrajna 6 %, bo naših 10.000 USD, ko jih bomo čez 10 let dobili nazaj, v tem času zagotovo izgubilo svojo kupno moč.

Nominalni donos je 1% na leto. Če odštejemo 6% inflacijo, to pomeni, da je realni donos -5% na leto. Izgubili smo 5% vsako leto.

• Obrestne mere

Kot smo že omenili, če se obrestne mere znižajo, je naša obveznica vredna več, saj plačuje višjo premijo od tržne obrestne mere; če pa se obrestne mere zvišajo, se vrednost naše obveznice zmanjša, saj je zdaj nižja od tržne obrestne mere. To je lahko odlično za trejderje (borzne posrednike), saj lahko nestanovitnost in nihanja obrestnih mer zagotovijo odlične priložnosti za trgovanje. Obratno pa velja za tiste, ki morajo obveznice kupovati zaradi denarnega toka, na primer za upokojence. Če bi se obrestne mere gibale okoli zgodovinskega povprečja, bi jih lahko samo kupovali in jih držali, saj bi vedeli, da smo si zagotovili soliden donos nad inflacijo. Vendar v tem okolju nizkih obrestnih mer ne moremo več ustvarjati dobičkov, ki so višji od realne inflacije. Skoraj zagotovo bomo izgubili kupno moč.

Še pomembneje pa je, da so se obrestne mere tako močno znižale, da bi, če bi se obrestne mere dvignile na raven, ki velja za normalno, to povzročilo ogromen padec trga obveznic, kar bi imelo številne verižne učinke na druge razrede investicij.

Zaključek

Ta povratna zanka vmešavanj centralnih bank, ki povzročajo povečevanje dolga in s tem še večje intervencije, je v zadnjih 40 letih privedla do stalnega zniževanja obrestnih mer. Zaradi tega počasnega padanja obrestnih mer so bile obveznice v tem času eden najboljših možnih poslov, vendar se s približevanjem obrestnih mer ničli soočamo s težavo, ali

bomo doživeli negativne obrestne mere, pri katerih bomo plačani, če si bomo izposodili denar,

ali

se bodo obrestne mere FED tako povišale, da bodo povzročile popolno opustošenje na obvezniških trgih?

Poudariti je treba, ko se realni donosi približujejo ničli in postanejo negativni, ni več nobene prednosti imeti obveznice, razen če imamo čas, znanje in nagnjenje, da z njimi trgujemo. Tudi takrat so te možnosti vse bolj omejene. Glede na to opažamo, da se institucije, pokojninski skladi in posamezniki preusmerjajo v druge naložbene razrede sredstev, kot sta zlato in bitcoin, obveznice pa puščajo v ozadju. Čeprav nihče ne more napovedati prihodnosti, se večina strinja, da si je težko predstavljati svet, v katerem bodo obveznice še naprej opravljale svojo trdno nalogo doslednih in varnih donosov.

Priporočila za nadaljnje branje:

“The Bond Book” – Annete Thau

“Understanding Bonds and Bitcoin Insurance – Pt. 1”

Understanding Bonds and Bitcoin Insurance – Pt. 1

“Bonds: What Are They & How Do They Underpin Finance”

Bonds: What Are They & How Do They Underpin Finance

---

Modul 3 – Tema 5: Zlato

Zlato je verjetno prva zdrava oblika denarja in edino sredstvo, ki se je izkazalo ne le v zadnjih sto letih, temveč v zadnjih nekaj tisočletjih. Odkar obstajajo finančni trgi, je zlato osnovni del tradicionalnega naložbenega portfelja. Poleg tega je bilo predvidljivo hranilo vrednosti, ki je milijonom pomagalo ohraniti kupno moč.

Prednosti

• Redkost

Lahko bi rekli, da je redkost odločilni dejavnik, ki je zlatu omogočilo, da je počasi postalo tako cenjeno sredstvo, kot je danes. Čeprav morda ne vemo, koliko zlata je na zemlji, zagotovo vemo, da ga je izjemno težko dobiti. Upajmo, da so prednosti redkosti zdaj že precej očitne, zlasti po našem dolgoveznem razglabljanju o stranskih proizvodih našega inflacijskega sistema, ki deluje na nasprotnih principih. Omejena ponudba zlata odpravlja možnost, da bi trg preplavile velike količine tega svetlečega materiala, kar pomaga stabilizirati ceno. Gotovi smo lahko, da bomo s shranjevanjem dela kapitala v zlatu dolgoročno ohranili kupno moč.

• Protiutež pri varovanju pred inflacijo

Zlato je poleg bitcoina edino finančno sredstvo, ki ga lahko brez težav sami hranimo. Za razliko od večine premoženja ima to glavno prednost, saj odpravlja vsakršno izpostavljenost nasprotne stranke. V stresnih časih ali v času visoke inflacije želijo vlagatelji zaščititi svoj kapital. Posledica tega je, da veliko število vlagateljev želi zmanjšati tveganje in se usmeriti v sredstva, ki zmanjšujejo izpostavljenost nasprotni stranki. To je navadno dobra novica za zlato, saj je v najboljšem položaju, da sprejme tisti kapital, ki išče varno zatočišče. Zgodovinsko gledano se zlato dobro obnese v času nizkih obresti in visoke inflacije. Posledica tega je običajno zvišanje cene zlata. Konec koncev se je zlato izkazalo kot sredstvo, ki ohranja kupno moč in občasno doseže boljše rezultate v času stresa in inflacije. Zaradi tega je zlato odlična zaščita in razpršitev portfelja.

• Hranjenje

Kot smo omenili v zgornjih odstavkih, je zlato sredstvo, pri katerem lahko prevzamemo popolno skrbništvo. Kaj to pomeni? Zlato se šteje za prinosniški instrument, če je v fizični lasti. Ko v roki držimo velik in težak kos kovine, do tega zlata (v teoriji) ni nobenih drugih zahtevkov. Je naše in nam ga ni mogoče odvzeti brez sile. Če imamo zlato v fizični lasti, ne potrebujemo nobenih zaupanja vrednih tretjih oseb. Samo sredstvo s takšno lastnostjo je lahko zdrav, čvrst denar, saj ne potrebujemo dovoljenja tretje osebe (institucije, države ali banke). Zato velja, da je transakcija, ko je enkrat opravljena, dokončna in nepovratna. Na trgu je ogromno ostalih izvedenih finančnih sredstev, ki so v bistvu nadomestna sredstva (derivati) in zahtevajo tretjo osebo, da zadrži našo pozicijo. Če v času ekonomskih težav ta tretja oseba propade ali če je naš izvedeni finančni instrument (derivat, potrdilo o imetju fizičnega zlata) eden od mnogih, ki zahtevajo isto osnovno sredstvo, lahko nimamo te sreče, da bi prišli do fizičnega zlata. Takšne prednosti nima veliko drugih sredstev.

Vendar moramo opozoriti, da je to omejeno le na manjše količine zlata. Pri večjih količinah se morate vprašati, ali se počutim varnega, če prevzamem osebno lastništvo/skrbništvo nad svojim zlatom? Ali imam dovolj sredstev, da lahko zanj varno skrbim?

• Centralne banke držijo zlato

Če potrebujemo razlog, da se prepričamo o vlogi zlata kot denarnega sredstva, se moramo obrniti na centralne banke, ki so odgovorne za določanje denarne politike. Večina centralnih bank še danes hrani zlato v svojih rezervah, katerih zaloge v sedanjem gospodarskem okolju vse bolj povečujejo. V težavah mnogi naredijo to, kar počnejo centralne banke. Kopičijo zlato.

• Uporaba v industriji

Večina običajno meni, da je zlato zaradi svojih odličnih denarnih lastnosti odlično hranilo vrednosti. Seveda se uporablja tudi kot nakit. Manj znana lastnost zlata pa je, da se v veliki meri uporablja v proizvodne in industrijske namene. 37%¹ zlata se uporablja v proizvodnji elektronike. Ta industrijska uporaba prinaša zlatu edinstveno lastnost, saj določa najnižjo ceno zlata, tako da zlato ni le hranilnik vrednosti. Ker je zlato industrijska kovina, se z upadanjem cene začne povečevati povpraševanje po zlatu v industriji. To povečanje povpraševanja teoretično postavlja spodnjo mejo za ceno zlata. Če bi bilo zlato zgolj denarna kovina (ki se uporablja le kot hranilnik vrednosti), bi bilo povpraševanje, ki bi podpiralo ceno ob padcu cen, omejeno. Zaradi te edinstvene lastnosti je zlato odlično sredstvo za zmanjšanje nestanovitnosti portfelja in izpostavljenosti padcem v stresnih časih.

Slabosti

• Papirnato zlato (potrdilo o lastništvu fizičnega zlata)

S prehodom s fizičnega zlata na papirnato zlato (potrdilo o lastništvu zlata) se je povečala prenosljivost (potrdilo lahko predstavlja velike količine zlata) in zamenljivost (potrdila o prejemu zlata, ki jih izda državni organ, se lahko zamenjajo med seboj, ne da bi bilo treba potrjevati “čistost” zlata). Poslovanje z zlatom z uporabo potrdil o lastništvu je tako veliko lažje.

Vendar pa ima vsaka prednost tudi svoje slabosti. Institucija, ki ga izda in ki naj bi zagotavljala njegovo vrednost ima tudi to sposobnost, da natisne več potrdil kot je zlata v fizični obliki, kar razvrednoti njegovo vrednost in kupno moč. Na žalost je uporaba certifikatov nekdaj tradicionalno redkega premoženja spremenila v sodobno delno (frakcijsko) premoženje. Kaj s tem mislimo? Centralne banke niso revidirane. Zato imajo pri izkazovanju svojega lastništva zlata možnost, da vanj vključijo ta potrdila. To jim daje možnost, da zlato prodajo na trgu in s tem manipulirajo s ceno, če imajo namen to zlato pozneje dobiti nazaj.

Kako to deluje? Centralne banke evidentirajo svoje skupne zlate rezerve, štejejo ta potrdila o lastništvu zlata kot del svojih rezerv. Zlato je tako dejansko podvojeno. V bilanci stanja centralne banke je kot potrdilo o lastništvu zlata in je bilo prodano na splošnem trgu. Navsezadnje ne moremo dokazati, koliko zlata je v resnici, saj ne moremo z gotovostjo trditi, kdo in koliko ga ima v lasti.

Ali je to pomanjkanje sledljivosti res pomembno? Pomanjkanje sledljivosti pri zlatu povzroča veliko težavo, znano kot zatiranje cen. Če ljudje verjamejo, da je količina nečesa omejena, v resnici pa je ponudba umetno napihnjena, to zavira povpraševanje. Ker je povpraševanje gonilo rasti cen, se z zmanjševanjem povpraševanja ustvarjajo nižje cene. Konec koncev večina ljudi kupuje zlato, da bi zavarovala svoje premoženje za težke čase. Vendar je težava v tem, da ne moremo vedeti, kako se bo zlato odzvalo, kaj šele, ali bo opravilo svojo nalogo varovanja vrednosti, saj v resnici ne vemo, koliko je fizičnega zlata in koliko papirnatih zahtevkov je do tega zlata.

• Manipuliranje s ceno

Poleg zgornjega vprašanja navidezne ponudbe smo bili z uvedbo terminskih trgov zlata priča tudi manipulaciji s cenami v velikem obsegu. Če bi želeli znižati ceno zlata, bi morali kupiti fizično zlato, kar bi dvignilo ceno zlata, nato pa zlato prodati na trgu, da bi znižali ceno – to pa je nesmiselno. Z izumom terminskih pogodb na zlato so lahko hedge skladi vplivali na ceno zlata prek terminskih pogodb, ne da bi imeli zlato v lasti. To samo po sebi ni razlog za zaskrbljenost, vendar pa so banke, kot je JP Morgan² , zalotene pri “preplavljanju trgov izvedenih finančnih instrumentov z naročili, ki jih trgovci ne nameravajo izvršiti, da bi druge prepričali, da premaknejo cene v želeno smer”. Zaradi tega je banka JP Morgan plačala 920 milijonov $ globe zaradi nezakonitega ravnanja in tržne manipulacije.

Ker je zlato naravni vir, cena običajno vpliva na ponudbo in obratno. Če se na primer cena zlata začne dvigovati, se povečajo prihodki od dejavnosti pridobivanja zlata. Ko se prihodki povečajo, se lahko te dejavnosti pridobivanja zlata razširijo in izkopavajo na dražjih območjih, ki prej niso bila donosna. Zato so rudarske dejavnosti zelo motivirane, da povečajo obseg dejavnosti in kopljejo več, čim višja je cena. Slaba stran tega povečanega rudarjenja je, da se poveča ponudba zlata, ki se prodaja na trgu, kar povzroča pritisk na znižanje cene zlata.

Če cene zlata začnejo padati, postanejo dejavnosti pridobivanja zlata manj donosne. Na določeni točki postane rudarjenje nerentabilno in ne morejo več delovati na območjih z višjimi stroški pridobivanja. To povzroči zmanjšanje ponudbe zlata, ki vstopa na trg, kar zmanjša zaviranje cen in omogoči, da se cene spet lažje dvignejo.

Ob tem je ta ekspanzija in kontrakcija ponudbe zlata lahko koristna v času padajočih cen ali pa predstavlja veliko oviro v času naraščajočih cen.

• Hranjenje

Poudarili smo, da je lahko skrbništvo glavna prednost zlata kot razreda premoženja, vendar lahko ta pojem samohranjenja predstavlja tudi izzive. Ti izzivi so lahko med drugim naslednji:

• Kako ga bomo hranili?
• Kje ga hranimo?
• Kako ga zaščititi?
• Ali ga moramo zavarovati?

Ta tveganja postajajo vse večja, ko hranimo vse več bogastva v zlatu. Koliko bogastva nam ustreza hraniti v svojih domovih? Kaj če nas oropajo? Ta vprašanja se pojavijo, ko razmišljamo o lastni hrambi zlata.

Nato se lahko vprašate, kaj pa, če bi ga hranili pri nekom, ki mu zaupate? Kot smo že obširno govorili, se v primeru večjih gospodarskih pretresov soočamo s tveganjem popolne izgube, če naše zlato ni v naši lasti. Obstajajo načini, po katerih lahko zmanjšamo izpostavljenost tretjih oseb in se hkrati zanesemo na zaupanja vrednega posrednika; vendar to odpira povsem druge težave, v katere se ne bomo spuščali.

Zaključek

Zlato je v času visoke inflacije in nizkih obrestnih mer lahko odlična naložba… če vemo kaj počnemo. Prepričajte se, da razumete svoje namene pri nakupu zlata (npr. zavarovanje vrednosti v stresnih časih, dodatna razpršitev portfelja itd). Če zlato kupujete kot varovanje pred gospodarskimi padci, želite omejiti izpostavljenost nasprotni stranki, tako da boste imeli v primeru propada neposreden dostop do svojega zlata. Lahko imate brezhiben načrt, vendar to ni pomembno, če je slabo izveden.

*Opomba: V tem tečaju smo se držali primarnih sredstev, ki so splošno znana. Vendar pa je težko govoriti o prednostih naložb v zlato, ne da bi omenili srebro. Naložba v srebro odraža veliko prednosti in slabosti, ki jih obravnavamo v poglavju o zlatu. Vendar pa je srebro običajno bolj nestanovitno, kar ima za posledico širše in bolj volatilno gibanje cen.

Priporočila za nadaljnje branje:

“The New Case for Gold” – James (Jim) Rickards
“Guide to Investing in Gold & Silver”– Mike Maloney
“Resource Market Millionaire” – Marin Katusa (Free Book)

Viri:

¹King, Hobart M., and Drew Noel. “Uses of Gold in Industry, Medicine, Computers, Electronics, Jewelry.” Geology.com, https://geology.com/minerals/gold/uses-of-gold.shtml. Accessed 29 January 2022.
²Robinson, Matt, and Tom Schoenberg. “JPMorgan pays $920 million, admits misconduct over market manipulation.” Philadelphia Inquirer, 29 September 2020, https://www.inquirer.com/business/jpmorgan-chase-bank-gold-silver-prices-fine-futures-spoofing–20200929.html. Accessed 29 January 2022.

---

Modul 3 – Tema 6: Bitcoin

Čeprav je bitcoin v primerjavi z drugimi sredstvi, o katerih govorimo, relativno nov, ga finančni svet hitro prepoznava kot edinstveno, zaupanja vredno in nevtralno, nepovezano sredstvo. Mnogi hedge skladi, banke, pokojninski skladi in mali vlagatelji so trenutno v postopku spreminjanja svojih struktur, da bi bitcoin postal bolj dostopen in dosegljiv. Prav tako smo priča temu, da mnogi poudarjajo številne prednosti, ki jih ima standard zdravega, čvrstega denarja v primerjavi z našim inflacijskim sistemom, usmerjenim v nenehno rast.

Kot je navedeno v poglavju “Evolucija denarja”, je Bitcoin leta 2008 izumil psevdonimni ustanovitelj. Prvi bitcoin je bil izkopan januarja 2009. Po več kot 13 letih delovanja tega protokola je ta preživel navkljub mnogim napadom nanj.  Čeprav so ljudje utrpeli izgubo ali krajo bitcoinov, se je to na splošno zgodilo zaradi:

• oseba, ki je izgubila bitcoin, svojega gesla (“ključa”) ni hranila zasebno.
• oseba je svoje imetje bitcoinov ali ključe prenesla na prevaranta.
• oseba je svoje bitcoine hranila na borzah, namesto da bi osebno skrbela za svoje premoženje, borza pa je žal postala insolventna in je bankrotirala.

Poleg občasnih izgub zaradi slabega osebnega upravljanja pa sta njegova odpornost in vztrajnost le še utrdili njegovo mesto med sprejemljivimi razredi sredstev, ki jih priznava finančna industrija.

Prednosti

• Omejeno število bitcoinov

Če se spomnite prvega modula, je redkost najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju hranila vrednosti. Imetniki valute želijo zaupanje, da se njihova kupna moč ne bo zmanjšala zaradi povečanja denarne ponudbe. Pri bitcoinu je pomembno poudariti, da bo na voljo le 21.000.000 bitcoinov. Ta fiksna zgornja meja ponudbe je programsko nadzorovana in uveljavljena s konsenzom – saj za Bitcoin ni odgovoren noben centraliziran organ. Kdo lahko sodeluje pri tem konsenzu? Vsak! (Samo prenesti morate programsko opremo Bitcoin na svoj prenosni računalnik in porabiti okoli 250$ za pridobitev hardwera za delovanje osebnega vozlišča. Vozlišče ali »node« je računalnik, ki hrani kopijo vseh veljavnih transakcij.) *

*Opomba: povprečnemu uporabniku omrežja Bitcoin ni potrebno imeti svojega vozlišča, to je za zahtevnejše uporabnike, ki želijo potrjevati veljavne transakcije.

• Vnaprej natančno določena ponudba

V nasprotju s težavami, s katerimi se srečujemo pri fiat valutah, ima Bitcoin fiksno skupno možno ponudbo 21.000.000 bitcoinov. Poleg te fiksne količine imamo tudi jasen, predvidljiv načrt dobave, kar nam omogoča preglednost glede tega, koliko bitcoinov bo na voljo v vsakem trenutku, zdaj ali v prihodnosti.

Zaradi fiksne ponudbe se vrednost bitcoinov ne more razvrednotiti, saj tu ne poznamo centralne institucije, ki bi se vmešavala v monetarno politiko. Poleg tega se pri fiksni ponudbi, če se mreža uporabnikov poveča (povpraševanje po bitcoinih se poveča), ne da »natisniti« novih bitcoinov. Zato se logično cena bitcoina zaradi povečanega povpraševanja zviša.

Kot stransko opombo, v poglavju “Stranski produkti inflacije in dolga” govorimo o tem, da je naš svet po svoji naravi deflacijski in da bi se morali zaradi tehnologije stroški blaga in storitev sčasoma zmanjševati. Bitcoin, ki ima fiksno skupno ponudbo, je odličen primer valute, ki lahko izkoristi prednosti našega deflacijskega sveta.

V času pisanja tega tečaja, konec septembra 2022, je bilo v obtoku natančno 19.158.177,295 ¹ bitcoinov. Izdajo zaloge lahko vsakdo enostavno pogleda in preveri s preprostim spletnim iskanjem. To se popolnoma razlikuje od našega fiat monetarnega sistema, kjer nihče zares ne ve, koliko kredita ali dolarjev je v sistemu. Za vlagatelje v bitcoine je to koristno, saj smo lahko prepričani, da naši bitcoini ne bodo nikoli razvrednoteni in da bomo vedno imeli v lasti enako količino, sorazmerno s celotno ponudbo.

• Nizka vstopna ovira

Bitcoin je deljiv na osem decimalk (0,00000001BTC), najnižja vrednost pa je znana kot en Satoshi (ali krajše Sat), zato je eno najbolj dostopnih naložbenih sredstev v zgodovini. V času pisanja tega članka je en Sat znašal 0,0002 USD.

O bitcoinih se pogosto govori v smislu celega bitcoina, kar je posledica nejasnosti okoli osnovne enote. Ker se cena enega bitcoina še naprej vzpenja, ljudje napačno verjamejo, da je bitcoin nedosegljiv v smislu cenovne dostopnosti. To ne bi moglo biti dlje od resnice, saj en Satoshi po današnjih cenah stane le delček centa. Namesto tega je najmanjši naložbeni znesek omejen le s tem, kolikšna je najmanjša količina, ki jo lahko kupimo na spletni menjalnici in je odvisna od posamezne menjalnice. Po domače: lahko kupimo naprimer 0,1BTC ali pa 0,001BTC (kratica za bitcoin)

• Nespremenljivost

Ker gre za spletni knjigovodski zapis-ledger, lahko vsakdo, ki upravlja vozlišče ali ima dostop do internetne povezave, dokazljivo preveri izdajo zaloge, zgodovino transakcij in naslove imetnikov vseh bitcoinov, ki so kdajkoli obstajali in bili predmet transakcij v zgodovini (čeprav anonimno). To je v popolnem nasprotju s številnimi sredstvi, s katerimi smo danes v stiku in s katerimi se lahko manipulira.

• Tveganje nasprotne stranke ne obstaja

Če sprejmemo potrebne ukrepe za lastno hranjenje svojih bitcoinov, nobena oseba, korporacija ali vlada nima nadzora ali pristojnosti nad tem, kaj počnemo s svojimi bitcoini. S tem odpravimo izpostavljenost nasprotne stranke. Na ta način v primeru gospodarskih težav nismo izpostavljeni tretjim osebam ali bankam, ki bi zaradi težav z insolventnostjo izplačale naše bitcoine, kar v času gospodarskega stresa ni redkost, kot smo mnogi doživeli med veliko finančno krizo leta 2008.

Za ponazoritev te točke si bomo ogledali bitcoinovega bratranca – zlato. Ko se cena zlata poveča, se poveča inciativa za rudarje, da povečajo proizvodnjo in odprejo nove rudnike, raziskujejo nova ozemlja in izboljšujejo postopke, da bi iz zemlje dobili več zlata. Težava je v tem, da z novim izkopanim zlatom neizogibno povečajo ponudbo, kar povzroča pritisk na znižanje cene zlata. Cena se tako kanibalizira.

Bitcoinov protokol je to težavo rešil s postopkom, znanim kot “prilagajanje težavnosti”. Kadar se več posameznikov in podjetij odloči za rudarjenje bitcoinov, bi domnevali, da se bo izkopalo večje število bitcoinov, kar bo povzročilo povečanje izdaje bitcoinov. Temu se protokol upre s prilagajanjem težavnosti rudarjenja. Ko se vključi več rudarjev, protokol poveča težavnost rudarjenja Bitcoina. Po drugi strani pa se v primeru, ko rudarji zapustijo omrežje, “težavnost” zmanjša, tako, da je rudarjenje Bitcoina spet lažje in bolj privlačno. “Prilagoditev težavnosti” zagotavlja čist, predvidljiv urnik izdaje novih bitcoinov, da se ne soočamo z večjimi inflacijskimi ali deflacijskimi ovirami, kot se to lahko zgodi pri zlatu.

• Uporaba in splošno sprejetje

Nekateri v finančni industriji so Bitcoin pogosto opisali kot asimetrično stavo – njegov potencialni vzpon je mnogo večji od njegovih tveganj. Bitcoin je nova tehnologija in je še vedno na začetku svojega cikla sprejemanja in ima še vedno ogromen potencial za rast. Ostala monetarna sredstva, obravnavana v tem tečaju, so v balončku, saj je njihova zmožnost, da z inovacijami spremenijo svet, močno omejena. Nasprotno pa ima Bitcoin priložnost, da zmoti in pretrese številne panoge, od energetike do bančništva, plačil ter finančnih zavarovanj. Vse te imajo potencial, da uporabo in sprejetje močno pospešijo, kar še dodatno poveča potencial rasti.

Institucije vse pogosteje iščejo načine, kako vključiti izpostavljenost bitcoinu kot način za doseganje svojih ciljev glede uspešnosti. To popolnoma sovpada z dejstvom, da tradicionalno varna sredstva, kot so zlato in obveznice, zaradi trenutnega gospodarskega okolja ne zagotavljajo zaščite, ki so jo nekoč ponujala. To je Bitcoinu odprlo vrata, da prevzame del njihovega tržnega deleža.

Neprimerljiv potencial Bitcoina je pritegnil pozornost tako tistih v svetu naložb kot tistih v podjetniškem svetu. Tako javna kot zasebna podjetja gledajo na Bitcoin kot na način, kako razpršiti svoja sredstva in se poskusiti zaščititi pred inflacijo in tveganjem nasprotne stranke. Zato opažamo, da se Bitcoin uporablja kot dolgoročno hranilo vrednosti podjetij, saj so podjetja, ki imajo velike denarne rezerve, podvržena enakim vplivom inflacije in zniževanjem obrestnih mer, s katerimi se soočamo varčevalci.

• Ogromen potencial

Bitcoin je za večina ljudi “tvegano” premoženje in se v dobrih časih, ko se kapitalski trgi širijo pridobiva na vrednosti. Nasprotno pa v slabih časih ponuja varnost svojim lastnikom, ko so časi težki in ljudje hitijo, da bi zaščitili svoj kapital.

Da bi to dodatno pojasnili, je bitcoin za večino ljudi sredstvo, ki je izpostavljeno tveganju. Sredstvo, ki pridobiva, ko gospodarstvo cveti. Vendar pa so standardne oblike sredstev vedno izpostavljene tveganju nasprotne stranke. Obstaja možnost popolne izgube v času gospodarskega težav, saj naša banka ali sklad lahko bankrotirata. V nasprotju s tem pa bitcoin ni izpostavljen tveganju nasprotne stranke, kar mu daje lastnosti netveganega sredstva (sredstvo, ki se dobro obnese, ko so časi težki in ljudje želijo zmanjšati tveganje v portfelju). V času stresa, ko ljudje iščejo sredstva za ohranjanje premoženja in zagotavljanje varnosti, je bitcoin v odličnem položaju, da se dobro obnese.

Kljub temu, da ima bitcoin tudi značilnosti zmanjšanega tveganja, pa mu v času blaginje koristijo tokovi kapitala, saj tedaj centralne banke tiskajo denar in ljudje kupujejo vse mogoče. Ker je Bitcoin nastajajoča tehnologija, še nismo bili priča globalnemu sprejetju in uporabi, prav s sprejetjem v družbi pa ta nastajajoča sredstva običajno dosegajo boljše rezultate. Ko upoštevamo panoge, ki imajo lahko koristi od Bitcoina (tj. globalni denarni sistem, finančni sektor, zavarovalništvo, e-trgovanje in mikroplačila, če omenimo le nekatere), postane jasno, da ima Bitcoin neprimerljivo ogromen potencial rasti.

Slabosti

• Volatilnost

Gibanje cene bitcoina je zelo težko pojasniti. Kratkoročno se je izkazalo, da je bitcoin eno najbolj nestanovitnih sredstev, v katera lahko vlagate. Kaj to pomeni? To pomeni, da se lahko v zelo kratkih časovnih okvirih pojavijo znatna nihanja cen. Gledati, kako se vaše premoženje v nekaj dneh ali tednih prepolovi, je lahko zelo boleča in čustvena preizkušnja. Vendar pa je volatilnost lahko obojestranska, tako da se lahko tako kot za 50% zmanjša, v istem obdobju tudi za 50% poveča. Če ste opravili raziskavo in razmišljate o naložbi v bitcoin, je priporočljivo, da se naložbe lotite z dolgoročnim časovnim obdobjem. Ne pričakujte hitrega zaslužka in si za naložbo v bitcoin ne izposojajte denarja, saj cena bitcoina kratkoročno še zdaleč ni predvidljiva.

Številni mali vlagatelji bodo kupili bitcoin na vrhuncu evforije v času bikovskega trenda, nato pa bodo v naslednjih tednih doživeli naprimer 40% padec. Ker se bodo počutili čustveno in finančno prizadete, bodo prodali svoje bitcoine in se zaobljubili, da jih ne bodo nikoli več odkupili. Seveda pa bodo čez kakšno leto ali več spoznali svojo napako, saj bo cena presegla nivoje kjer so jih kupili.

Obstajajo načini za obvladovanje volatilnosti. Vendar se ne smemo pretvarjati, da te strategije popolnoma pomirijo živce v časih strmega padanja cene bitcoina. Takšne strategije vključujejo dolarsko stroškovno povprečenje (dolar cost average) kot način za dolgoročno ublažitev teh nestanovitnosti. Primer: vsak mesec recimo kupite za 50$ bitcoina, ne glede na trenutno ceno. To nam omogoča, da smo ujeli povprečne cene in se izognemo smoli, da bi kupili na vrhuncu cene. Druga možnost pa je, da kupimo bitcoin z dolgoročnim časovnim horizontom in se kratkoročno ne oziramo na ceno. Vsekakor pa ne priporočamo, da poskušate trgovati z bitcoinom v želji po hitrem zaslužku.

Pomembno je tudi opozoriti, da bi se morala volatilnost cene bitcoina sčasoma zmanjšati. Ker je bitcoin v primerjavi z drugimi tradicionalnimi sredstvi še vedno na zelo zgodnji stopnji sprejemanja, se bo nestanovitnost sčasoma zmanjšala, ko bo v ta prostor priteklo več kapitala.

• Težko ga je učinkovito upravljati

Bitcoin ves čas svojega obstoja deluje brezhibno in ni bil v 13 letih obstoja kot sistem resno ogrožen. Za razliko od tega, so vse sporne zgodbe o krajah ali nategih povezane z zaupanja vredno tretjo osebo, kot je spletna borza in podobno.

Večina ljudi bo bitcoine kupila prek borze. Če pa svoje bitcoine pustimo na spletni borzi, smo podvrženi njihovim varnostnim praksam in zmožnosti, da preprečijo dostop hekerjem.

Samostojno skrbništvo nad našimi bitcoini je zelo priporočljivo, vendar lahko predstavlja tehnične izzive. Zaradi tega je samostojno upravljanje novincem precej težko. Z naraščajočo uporabo bitcoinov se povečujeta tudi podpora in napredek pri upravljanju z bitcoini.

Pri tem obstaja veliko orodij, vodnikov in skupnosti, ki ljudem pomagajo pri samostojnem skrbništvu njihovih bitcoinov.  Pomembno je da pristopite do ljudi, ki jim zaupate, saj vam bodo z veseljem pomagali. Z raziskovanjem, učenjem in potrpežljivostjo pa se boste vsega naučili.

• Vstopne in izstopne težave

Ena najpogostejših novic, ki jih slišimo, je nedvomno grožnja, da bodo vlade prepovedale bitcoin. Prepoved bitcoinov ni nič bolj dosegljiva za vlado kot ustavitev elektrike, prepoved elektronske pošte ali ukinitev interneta.

Vedno bodo obstajali načini dostopa do bitcoinovega protokola. Vendar to ne pomeni, da vlade ne morejo regulirati vstopnih in izstopnih poti, ter s tem otežiti pridobivanja, prodaje in interakcije z bitcoinovim protokolom.

Recimo, da vlada sproži splošno prepoved, tako, da nobena banka pod njenim nadzorom ne more več pošiljati denarja na/iz spletne bitcoin borze. To bo vplivalo na našo zmožnost nakupa in prodaje bitcoina prek borz in glede na velikost države se bo cena bitcoina najverjetneje nekoliko znižala. Vendar to ne preprečuje, da bi lahko pošiljali/prejemali bitcoine na način od uporabnika do uporabnika (peer-to-peer)

Za konec naj povem, da mnogi promovirajo bitcoin kot odlično sredstvo za razpršitev portfelja, digitalno zlato, zdrav, čvrst denar ali kot najboljše sredstvo za varčevanje. Vendar pa ne smemo zanemariti dejstva, da gre za zelo volatilno sredstvo, zato ga je treba ustrezno dimenzionirati glede na osebno toleranco do tveganja. Kot rečeno, bo Bitcoin različnim ljudem pomenil različne stvari, odvisno od njihove nagnjenosti k tveganju, ciljem, starosti in osebnih okoliščin.

Poglavje o Bitcoinu je bilo nekoliko daljše od drugih razredov premoženja, ki smo se jih dotaknili. Ker je Bitcoin nov razred premoženja, je treba razumeti številne nianse, zato smo želeli poskrbeti, da poudarimo nekatere od teh manj znanih konceptov.

Opomba o drugih kriptovalutah

Kot smo poudarili v okviru evolucije denarja, ko ljudje govorijo o Bitcoinu, se pogosto pojavijo tudi druge kriptovalute. Naše mnenje je, da ogromno in vedno večje število kriptovalut poskuša doseči različne stvari v smislu naložbenih priložnosti.

Skozi zgornje informacije smo raziskali, kako je Bitcoin odličen pri tem, da je zdrav, čvrst denar in hranilo vrednosti. Nasprotno pa večina kriptovalut počne druge stvari, na primer poskuša odstraniti centralizirane subjekte iz financ, uvaja modele upravljanja skupnostnih žetonov ali ustvarja pametne pogodbe.

Čeprav je res, da so v alternativnih kriptovalutah nekateri ustvarili velike količine premoženja, za namen tega tečaja menimo, da je ta razred premoženja premlad, zelo špekulativen in se še ni izkazal, da bi ga lahko obravnavali kot smiselno možnost, ki bi delovala kot potencialna zaščita pred številnimi vprašanji, ki smo jih opisali. Bistvena razlika pa je ta, da za razliko od bitcoina vse ostale kriptovalute niso dovolj decentralizirane. Njihova glavni namen nastanka je ta, da se obogatijo razvijalci teh kriptovalut, ki kot taki lahko vplivajo na denarno ekspanzijo teh žetonov, seveda na račun uporabnikov. Zveni podobno kot naš trenutni fiat sistem, kajne?

Priporočila za nadaljnje branje:

“The Basics of Bitcoins and Blockchains” – Antony Lewis

Viri:

¹BitBo. Bitbo | Real-Time Bitcoin Dashboard, 2022, https://bitbo.io/. Accessed 31 January 2022.

---

Modul 3 – Tema 7: Zaključek

Čestitke, prišli ste do zaključka. Če vam je uspelo ostati osredotočeni in se prebiti skozi celoten tečaj, morate zdaj znati odgovoriti na naslednja vprašanja:

1. Kako se je denar razvijal skozi čas?
2. Kateri pomembni dogodki so najbolj zaznamovali denar?
3. Kakšne nenamerne posledice sta imela dolg in inflacija na naše okolje in na nas, ljudi?

Dobili ste občutek kam se usmerjamo kot družba, kakšno je svetovno gospodarstvo, ter morebitna tveganja, koristi in posledice za izpostavljene različne razrede finančnih sredstev. Da pa povzamemo, združimo vse doslej povedano.

Evolucijsko gledano se v naravnem izboru uveljavijo najboljše in najbolj koristne in trajne prilagoditve, ki sčasoma presežejo slabše. Želeli in upali bi, da bo podobno z denarjem. V zadnjih nekaj tisoč letih smo bili priča preoblikovanju denarja od pred denarne menjave do fiat valut, ki jih uporabljamo danes. Človeštvo je “običajno” vedno izbralo tisto obliko denarja, ki je imela v tistem trenutku najboljše lastnosti.

Vendar preden prehitro sklepamo in domnevamo, da se je denar s časom samo izboljševal, se je ob prehodu s plemenitih kovin na papir, ki je bil podprt s kovinami, zgodilo nekaj zanimivega. Videli smo počasen prehod od skrbništva nad lastnim denarjem k centralno nadzorovanemu denarju. Prvič v zgodovini ima centralna oblast nadzor nad vrednostjo denarja. Od takrat pa do danes smo doživeli odmik od čvrstega in stabilnega denarja k papirni valuti, ki temelji na dolgu in jo je mogoče tiskati po mili volji.

Ta premik k centralizaciji je povzročil eksplozijo dolga in počasno, boleče razvrednotenje našega denarja. To poslabšanje je privedlo do tega, da posamezniki, podjetja in vlade poskušajo zapustiti gotovino, da bi zaščitili svojo kupno moč. Ta beg kapitala je skupaj z inflacijo povzročil hitro rastoče cene premoženja in naraščajoče življenjske stroške. Kaj je spodbudilo to poslabšanje? Vizija rasti ekonomije za vsako ceno, ki je seveda napačna in nevzdržna. Monetarnimi intervencija je povzročila umetno rast na račun izgradnje trajnostnih in uspešnih gospodarstev.

Na koncu je ta prehod v družbo, ki temelji na dolgu in potrošnji, povzročil odvisnost od stalnih inciativ in intervencij, samo da bi trenutni sistem ohranili pri življenju. Stranski učinki tega so bili:

• vse večje uničevanje okolja pri iskanju virov za podporo gospodarstva, ki temelji na potrošnji
• naraščajoča raven premoženjske neenakosti
• povečevanje zadolževanja, ki povzroča vse večjo gospodarsko krhkost
• prave inovacije so potisnjene na stranski tir, da bi ohranile propadajoče korporacije, ki ponujajo omejeno vrednost ali pa je sploh nimajo

Morda se še vedno sprašujete, kakšno vlogo imate vi pri tem? Imate nadzor samo nad tem, kako porabljate in usmerjate svoj kapital. S to močjo se lahko odločite za naložbe v sredstva, ki spodbujajo svet, v katerem želite živeti, in svet, na katerega bodo lahko ponosni vaši otroci in vnuki.

V resnici pa to za večino od nas ni mogoče. Ne moremo prezreti dejstva, da je za večino naš glavni cilj poskrbeti zase in za svojo družino. Glede na to je ključnega pomena, da razmislimo o tem, katera sredstva nam nudijo najboljše možnosti za zaščito in v idealnem primeru za povečanje kupne moči in vrednosti.

Trenutno morajo države po vsem svetu sprejeti nekaj težkih odločitev. Kratkoročno se bomo verjetno soočili s tržnimi popravki, ko bodo skoraj vse naložbe izgubile na vrednosti, saj bodo ljudje želeli opustiti svoje naložbe in se preusmeriti v gotovino. Vendar se bomo morali na neki točki soočiti s posledicami sedanjega monetarnega položaja in ogromnega dolžniškega bremena. To bo najverjetneje povzročilo precejšnjo finančno bolečino, pri čemer se redka sredstva običajno izkažejo z boljšimi rezultati. Prav tako je treba opozoriti, da bosta v času večjih finančnih travm vladno posredovanje in napačna želja po hitenju k gotovini povzročila padec cen številnih sredstev. To lahko marsikoga zmede in ga privede do prepričanja, da njegova redka sredstva niso več varna. Vendar pa bo z dolgoročnim pogledom in razumevanjem redkosti ta padec cen verjetno kratkotrajen.

Za zaključek tečaja smo želeli opozoriti na bitcoin, saj ima potencial, da ponudi odlično ravnovesje med ohranjanjem in gradnjo premoženja.

Do tega razmišljanja smo prišli iz večih razlogov, vendar se bomo zaradi zaključka tega tečaja osredotočili na najvažnejši razlog:

Superiorna učinkovitost

Bitcoin ima potencial, da ponudi precejšnjo vrednost, ko razmišljamo o izpostavljenosti portfelja v današnjih gospodarskih razmerah.

Kot smo omenili v prejšnjem razdelku, je tisto, kar daje bitcoinu superiornost in značilnosti brez primere, je to, da bitcoin pridobiva na vrednosti, ko so časi dobri in se kapitalski trgi širijo. Hkrati pa zaradi svojih odličnih lastnosti, odlično zavaruje premoženje, ko so časi težki in ljudje hitijo, da bi zaščitili svoj kapital.

Trdimo lahko, da ima bitcoin potencial, da se dobro obnese v vseh treh tržnih pogojih, omenjenih v “Veliki trilemi”:

1. V normalnih tržnih razmerah – ker je bitcoin na začetku svojega cikla sprejemanja in uporabe, lahko vidimo, da se kapital v bitcoin steka zgolj zaradi številnih prednosti, ki jih ponuja.
2. Če se vlade po vsem svetu odločijo, da bodo odplačale svoj dolg ali ga ne bodo odplačale – V obeh primerih bodo posamezniki hiteli zapuščati sredstva z izpostavljenostjo nasprotni stranki, da bi zaščitili svojo vrednost. To bo povzročilo pretok kapitala v varno premoženje, kar bo zaščitilo vrednost in omejilo izpostavljenost nasprotni stranki.
3. Če bodo vlade nadaljevale s fiskalnimi posegi – V takem primeru bo denarna ekspanzija počasi uničevala kupno moč njihove valute. Na neki točki bodo ljudje spoznali, da fiat valuta ni bogastvo. Je terjatev do bogastva, terjatev do bogastva pa je mnogo več, kot je dejanske vrednosti. Ko bo prišlo do tega spoznanja, nas bo doletela velika gospodarska bolečina, saj se bo začel boj za redka sredstva. Posamezniki bodo hitro poiskali zaščito pred propadajočo fiat valuto. Bitcoin je zaradi svojih lastnosti hranila vrednosti v odličnem položaju, da akumulira beg kapitala iz vse slabšega denarja.

Pri tem je treba opozoriti, da je kot pri vsaki stvari vedno prisotno tveganje. Zato morate vedno vlagati previdno. Še pomembneje pa je, da razumete, v kaj vlagate. Nobena naložba ni zajamčena; enako velja za bitcoin. Čeprav menimo, da Bitcoin ponuja pomembno priložnost za prihodnost, vas pozivamo, da kritično premislite o vseh informacijah in vložite čas v raziskave iz različnih virov – vključno z viri, ki ponujajo nasprotna stališča ali zaključke od teh, ki so predstavljeni v tem tečaju. Vlaganje in upravljanje denarja je zelo osebno in časovno intenzivno prizadevanje, in samo tako je lahko uspešno. Zato v tem tečaju ni finančnih nasvetov. To je le naša razlaga zgodovine in posledic te prelomne tehnologije za uspešno prihodnost.

Na koncu se vam zahvaljujemo, da ste vložili svoj čas v ta tečaj. Verjamemo, da bi moral imeti vsakdo dostop do finančnega izobraževanja in globljega razumevanja sveta, v katerem živimo. Veselimo se, da bomo na podlagi povratnih informacij bralcev, kot ste vi, v prihodnje razširili našo ponudbo izobraževanja. Če lahko vsi posredujemo vsaj malo znanja in druge poučimo o resničnem položaju, bo svet boljši.

Veliko sreče na vaši izobraževalni naložbeni poti.

*Po tečaju se boste morda vprašali, kakšna je ustrezna alokacija za bitcoin kot delež vašega naložbenega portfelja? Čeprav ne dajemo finančnih nasvetov, se del investicijske skupnosti strinja, da odgovor ni nič. Ob tem želimo poudariti, da bo ustrezni delež za vsakogar drugačen glede na nagnjenost k tveganju, cilje, starost, vrednost premoženja in ostale osebne okoliščine.

Če vas je katera od teh tem ali vse zanimale, upamo, da boste raziskali tudi druge vsebine, ki jih ponujamo na portalu The Looking Glass (v angleščini) in pa naši strani BitcoinZasavje.si. Naš cilj je, da finančno izobraževanje omogočimo čim večjemu številu ljudi. Zahvaljujemo se vam, da ste nam zaupali to nalogo, in upamo, da smo vam pri tem lahko pomagali.

Če imate kakršnakoli vprašanja, jih lahko komentirate spodaj. Če pa vam je bil tečaj všeč, smo zelo hvaležni za vsako povratno informacijo. Povratne informacije in oceno tečaja lahko pustite na domači strani tečaja.

Priporočila za nadaljnje branje:

“Stone Ridge 2020 Shareholder Letter” – Ross Stevens

Originalni tečaj: https://lookingglasseducation.com/courses/free-foundation-course/

Prevod v slovenščino in priredba: Peter Golob, Trbovlje, 27.9.2022