Deli ta članek
Bitcoin lahko kot medij resnice preko najzanesljiveše in najcenejše obike energije omogoči uresničitev vizije Nikole Tesle o mirni in energetsko bogati prihodnosti.
Original: @level39, BITCOIN EMBODIES NIKOLA TESLA’S VISION FOR PEACE AND ENERGY ABUNDANCE
V zgodovini je bilo mnogo poskusov, kako končati vojne za vedno. “Vojna za konec vojn,”, vzajemno zagotovljeno uničenje, dinamit in mitraljez — vsaka od teh tehnologij je obljubljala, da bi se lahko vojne končale, vendar še nobeni dosedaj to ni uspelo.
Leta 1900 je Nikola Tesla predlagal revolucionarna prva načela za končanje vojn. Njegova zamisel je bila, da bi ljudi popolnoma odstranil z bojišča. Zamislil si je inteligentne stroje z umom, ki bi med seboj tekmovali z “največjo kinetično energijo”, kar bi končalo vojne in prelivanje krvi ter vzpostavilo svetovni mir.
Ta prva načela se danes odražajo v Bitcoinovem rudarjenju, Tesla pa je to izrazil takole:
“Kaj pa je zdaj naslednja faza tega razvoja? Nikakor še ne mir. Naslednja sprememba, ki naj bi naravno sledila sodobnemu razvoju, naj bi bilo nenehno zmanjševanje števila posameznikov, ki sodelujejo v bitkah. To orodje bo imelo izredno veliko moč, za njegovo upravljanje pa bo potrebnih le nekaj posameznikov. Ta razvoj bo vse bolj v ospredje postavljal stroj ali mehanizem z najmanjšim številom posameznikov kot elementom bojevanja, povsem neizogibna posledica tega pa bo opustitev velikih, nerodnih, počasi premikajočih se in neobvladljivih enot. Glavna cilja bosta čim večja hitrost in čim večja stopnja dovajanja energije s strani vojne tehnologije. Izguba življenj bo vedno manjša in nazadnje se bodo zaradi nenehnega zmanjševanja števila posameznikov v tekmovanju brez prelivanja krvi srečali zgolj stroji, narodi pa bodo zgolj zainteresirani in ambiciozni gledalci. Ko bo to stanje uresničeno, bo zagotovljen mir. Toda ne glede na to, do kakšne stopnje popolnosti je mogoče pripeljati hitro strelno orožje, topove velike moči, eksplozivne izstrelke, torpedne čolne ali druga vojna orodja, ne glede na to, kako uničujoči so, tega stanja ni mogoče doseči z nobenim takšnim razvojem. Vsi takšni pripomočki za svoje delovanje potrebujejo ljudi; ljudje so nepogrešljiv del stroja. Njihov cilj je ubijati in uničevati. Njihova moč je v njihovi sposobnosti, da delajo zlo. Dokler se ljudje srečujejo v boju, bo tekla kri. Prelivanje krvi bo vedno ohranjalo barbarske strasti. Da bi prekinili ta divji duh, je treba narediti radikalen odmik, uvesti povsem novo načelo, nekaj, kar v vojni še nikoli ni obstajalo — načelo, ki bo bitko nasilno, neizogibno spremenilo v navaden spektakel, igro, tekmovanje brez izgube krvi. Da bi dosegli ta rezultat, je treba odpraviti ljudi: stroj se mora boriti s strojem. Toda kako doseči to, kar se zdi nemogoče? Odgovor je dovolj preprost: izdelati stroj, ki lahko deluje, kot da bi bil del človeškega bitja — ne zgolj mehansko napravo, ki jo sestavljajo vzvodi, vijaki, kolesa, sklopke in nič drugega, temveč stroj, ki vsebuje višje načelo, ki mu bo omogočilo opravljati svoje naloge, kot da bi imel inteligenco, izkušnje, presojo, um! Ta sklep je rezultat mojih misli in opazovanj, ki so trajala skoraj vse moje življenje, in zdaj bom na kratko opisal, kako sem prišel do tega, kar se je sprva zdelo kot neuresničljive sanje.” -Nikola Tesla, “Problem naraščanja človeške energije”, The Century Magazine, 1900
Čeprav ta prvotna načela dokaj ustrezno opisujejo rudarjenje bitcoinov, Tesla seveda ni imel v mislih bitcoinov. Zamislil si je nekaj, kar se zdaj bere kot post punk fantazija o ogromnih brezžičnih energetskih stolpih, ki bi izkoriščali brezplačno energijo iz Zemlje in bi brezžično napajali svet oz. napajali žarke smrti (ali “žarke miru”), ki bi bili tako uničujoči, da se nobena vojska ne bi niti pomislila na napad druge države. To bi bilo vzajemno zagotovljeno uničenje nikogaršnje zemlje, kjer je Tesla zasnoval “telautomatske” drone, ki bi se namesto z ljudmi borili med seboj. Tako si je predstavljal trajni mir.
Vir: Tesla patent US613,809
Tesla si je zamislil stroje z “največjo … energijo”, ki so “utelešali višje načelo”. Bitcoin lahko opišemo podobno. Kot je na Twitterju zapisal Robert Breedlove:
“Denar je za človeško produktivnost najvišja oblika energije, ki jo človeštvo lahko kanalizira.”
Tesla je leta 1919, ko je bil priča opustošenju prve svetovne vojne, pojasnil svojo napoved:
“Vojni se ni mogoče izogniti, dokler ne odstranimo fizičnega vzroka za njeno ponavljanje, to pa je v končni fazi velikanski obseg planeta, na katerem živimo. Le z odpravo razdalje v vseh pogledih, kot so prenos informacij, prevoz potnikov in zalog ter prenos energije, se bodo nekoč vzpostavile razmere, ki bodo zagotavljale trajnost prijateljskih odnosov. Zdaj si najbolj želimo tesnejših stikov in boljšega razumevanja med posamezniki in skupnostmi po vsej Zemlji ter odprave fanatične predanosti vzvišenim idealom nacionalnega egoizma in ponosa, ki je vedno nagnjena k temu, da svet pahne v prvinsko barbarstvo in spore. Takšne nesreče ne bo preprečila nobena liga ali parlamentarni akt. To so le novi načini, kako šibkejše izročiti na milost in nemilost močnejšim … Mir lahko nastopi le kot naravna posledica splošnega razsvetljenja in združitve ras, od tega blaženega spoznanja pa smo še daleč.” -Nikola Tesla, “Moji izumi”, Electrical Experimenter, 1919
Če bi Tesla dočakal Bitcoin, bi videl, da ta uteleša ta načela. Sam internet je bil ideja, ki jo je Tesla napovedal v intervjuju za Colliers leta 1926, kjer je podrobno opisal brezžični splet. Navedel je podrobnosti o pametnih telefonih, ki bi jih lahko spravili v žep in bi omogočali komunikacijo z uporabo glasu in videa. Tesla je napovedal brezžične časopise, prenos v živo in videokonference. Opisal je možnost pošiljanja dokumentov, glasbe in videoposnetkov po vsem svetu. Napovedal je internet stvari, samovozeče avtomobile, avtonomna brezpilotna letala in robote. Zanimivo je, da sta Ministrstvo za obrambo ZDA in Agencija za napredne obrambne raziskovalne projekte v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pomagala razviti zgodnje faze interneta kot decentraliziranega omrežja za obrambo.
Henry Ford, Thomas Edison in Buckminster Fuller so verjeli, da je mogoče z valuto, ki temelji na energiji, omogočiti konec vojne in nadomestiti zlato. Po zaslugi Satoshija Nakamota in neštetih drugih je ta ideal danes uresničen v Bitcoinu. Zanimivo je pomisliti, da so te izumitelje morda nekoliko navdihnile Teslove napovedi.
Tesla je s svojimi izumi nedvomno spodbudil napredek človeštva. Izumil je prvi motor na izmenični tok (AC) ter razvil tehnologijo za proizvodnjo in prenos izmeničnega toka, ki je še vedno svetovni standard za prenos energije. Izumil je električne oscilatorje, števce in Teslovo tuljavo, visokonapetostni transformator. Dve leti pred Marconijem je predstavil radijske komunikacije. V sodelovanju z družbo General Electric je zgradil tudi prvo sodobno elektrarno z namestitvijo generatorjev za izmenični tok na Niagarskih slapovih.
Leta 1917 je zasnoval napravo, ki bi oddajala “raziskovalne” energijske valove, s katerimi bi operaterji lahko določili natančno lokacijo oddaljenih sovražnih plovil. Vojno ministrstvo je Teslov “raziskovalni žarek” zavrnilo kot neizvedljiv in smešen. Leta pozneje je nov izum, ki je uporabljal podobno tehnologijo, pomagal zaveznikom zmagati v drugi svetovni vojni. Ta tehnologija je bil radar.
Ko je Tesla leta 1943 umrl, je FBI odredil, da Urad za tujo lastnino zaseže njegovo premoženje. John G. Trump (stric Donalda J. Trumpa), ki je bil profesor na MIT, elektroinženir in tehnični pomočnik Nacionalnega odbora za obrambne raziskave, je analiziral vse Teslove dokumente, ki so bili shranjeni in ostajajo zaupni. Domneva se, da je vlado zanimalo Teslovo energetsko orožje ali vsaj teorije o njem.
NOVO UPANJE: PONOVNA PRESOJA NAČEL NIKOLE TESLE
Pred približno enim mesecem je Jason Lowery, častnik v ameriških vesoljskih silah in štipendist ameriške nacionalne obrambe, vpisan na MIT, predlagal tezo o Bitcoinu kot končnem stanju vojne. Postavil je tezo, da so rudarji z dokazom o delu funkcionalno enaki vlogi vojske in bi jih lahko sprejeli kot nadomestek vojne v zvezi z doseganjem globalnega konsenza o trenutnem stanju in verigi svobode in lastnine.
Lowery se je pridružil Twitterju in povabil skupnost Bitcoin k razpravi in izpopolnjevanju svoje teze. Pred kratkim je postalo jasno, da Loweryjeva teza temelji na istih načelih, kot jih je opisal Tesla o svetovnem tekmovanju strojev za “dostavo energije” kot mirnem in nekrvavem nadomestku vojne. Čeprav si je Tesla namesto Bitcoinovih minerjev predstavljal brezpilotna letala in smrtonosne žarke, so temeljna načela njunih tez presenetljivo podobna. Nedvomno bo to zanimiva tema za raziskovanje.
TESLINE TEŽAVE S FINANCIRANJEM
Tesla je bil zaradi svojih vojaških ambicij nekakšen Tony Stark napredne dobe. Tesla je za razliko od izmišljenega Starka za uresničitev svojih zamisli potreboval finančna sredstva. Teslova velika vizija je bila zagotoviti brezžično “brezplačno energijo” celotnem planetu kot del njegovega svetovnega brezžičnega sistema, ki bi črpal energijo iz okolja in jo dal na voljo vsem elektronskim napravam brez žic ali fosilnih goriv.
“Električna energija je povsod prisotna v neomejenih količinah in lahko poganja svetovne stroje brez uporabe premoga, nafte, plina ali katerega koli drugega običajnega goriva.” -Nikola Tesla
Leta 1901 je Tesla od J. P. Morgana prejel 150.000 dolarjev, da bi zgradil stolp Wardenclyffe, ki je bil oglaševan kot komunikacijski radijski oddajnik. Dogovor je Morganu prinesel 51-odstotni delež v podjetju ter 51-odstotni delež v sedanjih in prihodnjih brezžičnih patentih, razvitih v okviru projekta. Morgan je bil prepričan, da bo lahko imel monopol nad čezatlantskimi radijskimi komunikacijami. Vir: Electrical Experimenter, June 1919
V naslednjih nekaj letih je Tesla potreboval dodatna sredstva. Vendar je Morgan prenehal financirati projekt, ko je izvedel, da pravi namen ni le pošiljanje radijskih signalov, temveč brezžični prenos tako imenovane brezplačne energije do katere koli točke na planetu.
Ker je moral Tesla za dovoljenje prositi bogate vlagatelje, ki so le redko imeli v mislih njegove najboljše interese, ni mogel zbrati potrebnega denarja, če njegovo delo ni neposredno koristilo tem vlagateljem. To je pomenilo, da je bila njegova vizija, da bi svetu zagotovil brezplačno energijo, zaradi tega vedno okrnjena — tudi če so bile njegove zamisli dejansko izvedljive. Danes sodobni znanstveniki oporekajo Teslovim teorijam o pridobivanju proste energije. Po našem najboljšem znanstvenem znanju ne bi delovale. Vendar pa ostaja bistvo, da mu ni bila dana poštena priložnost, da bi v celoti eksperimentiral in dokazal svoje teorije.
Če bi Bitcoin obstajal v Teslovem času, bi odpravil potrebo po pokvarjenem izvoru financiranja. Rudarjenje bitcoinov je mehanizem nagrajevanja brez potrebnega dovoljenja in je odporen na cenzuro, ki spodbuja najcenejše in najzanesljivejše vire energije. Tesla bi lahko hipotetično sam financiral svoje eksperimentiranje z nagradami za rudarjenje. Bolj ko bi bili njegovi prototipi uspešni in učinkoviti, uspešnejše bi postalo njegovo rudarjenje in več sredstev bi si zagotovil za razširitev svoje dejavnosti.
BITCOIN JE RESNICA
Bitcoin je opisan kot “stroj resnice” v smislu nespremenljivega finančnega zapisa, ki odpravlja nepravilnosti. Je pa tudi orodje resnice za dokazovanje nastajajočih energetskih tehnologij ter njihove učinkovitosti in zanesljivosti, in sicer brez predsodkov ali pristranskosti.
Bitcoin je orodje zasnovano na fizikalnih principih, ki iz znanstvenega procesa odpravlja birokracijo in protekcionizem. S tem vleče človeštvo naprej, hkrati pa omogoča tudi neuspeh in kreativno destrukcijo. Človeštvo potiska naprej po Kardaševi lestvici, ki meri napredek civilizacije po količini energije, ki jo lahko izkoristi (1964 sovjetski astronom Nikolaj Kardašev). Bitcoin spodbuja proizvodnjo velikih količin najcenejše energije, kar bi na dolgi rok lahko pomenilo konec stanj vojn.
Pri Bitcoinu nam ni treba zaupati inženirjem, ki podajajo nenavadne trditve, ali dogmatično zagovarjati našega potencialno pomanjkljivega razumevanja fizike. Namesto tega lahko rudarske naprave priključimo neposredno na kateri koli energetski eksperiment. Bitcoinu je vseeno, kateri vir energije stoji za vtičnico. Če ta eksperiment nekako odkrije napredek v proizvodnji energije, bo ustvarjalec hitro nagrajen, dokazan v javni knjigi in kmalu bo imel na voljo sredstva, potrebna za razširitev dejavnosti. V nasprotnem primeru poskus propade brez nagrade. Rudarji bitcoinov so mobilni, na voljo za najem, lahko se priključijo na kateri koli vir energije, na kateri koli oddaljeni lokaciji, v prenosnih zabojnikih, pripravljeni plačati za to energijo z gotovino.
KAJ SE JE ZGODILO S FIZIKO LETA 1971
Arthur C. Clarke je dejal: “Vsaka dovolj napredna tehnologija je pravzaprav nekakšna vrsta čarovnije.” Tesla je pogosto veljal za nekakšnega čarovnika, ki je s pogumom, da je o svetu razmišljal drugače, potisnil človeštvo naprej. Težava, s katero se zdaj sooča človeštvo, je, da od leta 1971, ko so ZDA opustile zlati standard, nismo imeli nobene od teh čarovnij na področju fizike.
Eric Weinstein je eden od številnih glasov, ki opozarjajo na dejstvo, da je znanost od sedemdesetih let prejšnjega stoletja preprosto prenehala delovati.
“Ljudi odvračamo na vseh možnih stopnjah … Vse naše razmišljanje, ki naj bi nas ohranjalo poštene in varne, da ne bi mislili, da smo dosegli nekaj, česar nismo … Tovrstno razmišljanje je zdaj preusmerjeno v poskus, da bi ljudi odvrnili od akcije in kreacije.” -Eric Weinstein, “Kaj se je zgodilo leta 1971?!”
Weinstein na to ne gleda zgolj kot le na denarni pojav. Po njegovem mnenju gre prej za problem birokracije, protekcionizma in transparentnosti. Prepričan je, da je treba fizike pustiti pri miru in naj jim vlada zagotovi “šolnino” za njihovo eksperimentalno delo.
Čeprav Weinstein Bitcoina ne vidi kot rešitve, lahko Bitcoin ponudi nekaj, česar vlada in akademska sfera ne moreta. Bitcoin je globalni testni laboratorij za energetsko eksperimentiranje — z odprtim tekmovanjem vsakih deset minut v verigi blokov. Je arbiter resnice za najbolj zanesljive in najcenejše oblike energije. Je javni energetski sklad, ki samodejno dodeljuje nepovratna sredstva za energetska odkritja in zavrača prevarante, ki skušajo ponarediti delo — izboljšuje naše razumevanje tega, kaj je izvedljivo in kaj ne, pri tem pa nas potiska po Kardaševi lestvici navzgor. Ekipe lahko ustvarijo generatorje energije prihodnosti in povabijo rudarje, da jih preizkusijo, si razdelijo dobiček in povečajo obseg delovanja. Neuspehi pa se zavržejo s katastrofalno ustvarjalno destrukcijo, ki jo nujno potrebujemo za odpravo slabih idej.
BITCOIN KOT PRVI STIK
Bitcoin lahko deluje ne le kot lokalni stroj resnice za eksperimentiranje, temveč lahko teoretično deluje tudi kot stroj resnice za medzvezdne civilizacije. Dhruv Bansal je v svoji seriji “Bitcoin Astronomy” predlagal, da bi lahko Bitcoin uporabili kot “lingua francas” — univerzalni jezik, ki bi ga oddaljene civilizacije lahko uporabile za ugotavljanje, kako napredna je naša proizvodnja energije in ali smo vreden trgovski partner.
“Visoka razpoložljivost in možnost delitve verig blokov ter vgrajeni časi konsenza so idealni za medzvezdna komunikacijska omrežja.” -Dhruv Bansal, “Bitcoin Astronomy: III del”
V tem je moč Bitcoina, lokalnega in univerzalnega stroja resnice za denar, finance in energijo. Univerzalni energetski laboratorij, ki ne potrebuje dovoljenj, ki je dovolj močan, da lahko sozemljanom po svetu in oddaljenim civilizacijam dokaže naš napredek na področju energije.
Tudi če Teslove sanje o “brezplačni energiji” niso uresničljive, bi Bitcoin še vedno deloval kot arbiter resnice pri iskanju najcenejše in najzanesljivejše energije za človeštvo na prostem trgu. Tega ne zmore nobena druga tehnologija. Podobno kot Teslova vizija o nikogaršnjem bojišču, tudi Bitcoin kapitalistično bitko za energijo prestavi iz rok nezanesljivega človeka v kibernetski prostor. Tudi če kot vrsta propademo, lahko hipotetični arheologi iz vesolja z analizo obnovljenega polnega vozlišča sestavijo, kako daleč smo se povzpeli po Kardaševi lestvici. Bitcoin je zajčja luknja nespremenljive resnice.
BOGATA IN TRAJNOSTNA PRIHODNOST
Tesla se je zelo dobro zavedal, da goriva z veliko ogljika, kot je premog, obremenjujejo okolje. Zavedal se je tudi pomena upoštevanja neto učinkov drugega in tretjega reda, ko je bilo treba pretehtati neto koristi tehnologije za družbo. Videl je, da je mogoče iz železa graditi tako veličastne nebotičnike kot tudi uničujoča vojaška plovila.
V svojem eseju iz leta 1900 z naslovom Problem naraščanja človeške energije je opisal, kako lahko človeštvo doseže svetovni mir, blaginjo in trajnost, vendar ne z nazadovanjem, temveč z obilno in neomejeno proizvodnjo energije v sodelovanju z Zemljo in vesoljem.
Tesla bi bil navdušen nad Bitcoinom zaradi njegovih lastnosti in strukture incijativ. Omogočil bi mu finančno svobodo in eksperimentiranje, ne da bi bil zavezan s sebičnim sponzorjem. Ustvaril bi virtualni prostor za projekcijo strojne energetske bitke, ki si jo je zamislil, brez potrebe po človeškem prelivanju krvi. In zagotovil bi znanstveno svobodo kot odprt testni laboratorij za svobodno eksperimentiranje, ustvarjalno uničevanje, tekmovanje in nagrado za dokazljivo delo — dokaz dela na najbolj decentraliziranem blockchainu na svetu kot nezmotljivem poligonu za eksperimentiranje na področju termodinamike in proizvodnje energije naslednje generacije.
Tesla je bil prezgoden za Bitcoin, vendar lahko naslednja generacija inovatorjev izkoristi moč Bitcoina, da ponovno oživi naše možnosti za svetlejšo, mirnejšo in bogatejšo prihodnost. Če je trajnostno energetsko obilje sploh mogoče, nam lahko Bitcoin pomaga spremeniti to napredno tehnologijo iz čarovnije v resničnost. Bitcoin uteleša naše skupno upanje za to vizijo, ko začenjamo pot za uresničitev Teslovih sanj o svetu in človeštvu.
Prevedel: P.Golob