Original: https://www.jeffbooth.ca/post/finding-signal-in-a-noisy-world, Jeff Booth, njegov page: jeffbooth.ca

V vsakem novem, razvijajočem se področju je zagotovo veliko hrupa. Nove rešitve tekmujejo za nov trg z obstoječimi tehnološkimi monopoli, ki trenutno obvladujejo trg. Pa tudi z vsemi ostalimi novimi tehnologijami, ki prav tako poskušajo izpodriniti uveljavljene tehnologije.

Težko je razumeti

To še posebej velja za tiste prelomne inovacije/odkritja, ki spremenijo naš svet in nas prisilijo, da ga vidimo in razumemo s povsem novo perspektivo. Zaradi predsodkov je manj verjetno, da bomo nove inovacije raziskali na osnovi prvotnih principov. Podatki so dediščina naših obstoječih modelov – in ne teh novih. Nove lahko le intuitivno predvidimo, kaj se bo zgodilo, namesto da bi jih napovedovali na podlagi zgodovinskih podatkov. Modele v naših možganih poenostavljamo, da bi prihranili čas, in zato se večina ljudi ujame v past, da napovedujejo prihodnje vedenje glede na preteklost.

Zato ob uporabi telefona Blackberry (ko se je pojavil iPhone) nismo mogli predvideti, kako se bodo spremenile naše misli. Naše misli so se spremenile zaradi ustvarjene nove vrednosti, te pa so pri nas in drugih ljudeh posledično spremenile industrijo. Ko dobimo nekaj z večjo vrednostjo, se naše misli in videnja spremenijo, to nas mentalno premakne. Ta premik pa je nemogoče predvideti, preden nam resnično klikne.

Podjetje Kodak je uničil ravno tisti digitalni fotoaparat, ki ga je izumilo prav to podjetje; Blockbuster pa ni opazil prihajajoče grožnje Netflixa, dokler ni bilo prepozno.

Prav iz tega razloga propadejo vsi monopoli, če ne upoštevajo ustvarjanja nove vrednosti, ki jo družbi prinaša nova tehnologija. Sprejetje tehnologije se po naravni poti običajno zgodi od spodaj navzgor in ne obratno. Zakaj: Preprosto zato, ker imajo ljudje, ki so najbolj oddaljeni od monopolne moči, največ koristi s prihajajočo tehnologijo, ljudje, ki so najbližje monopolu, pa lahko največ izgubijo.

Vedno je veliko več ljudi daleč od monopola kot blizu njega. Zato je jasno, kako hitro se lahko nekaj, kar ustvarja večjo vrednost za te ljudi, uveljavi in okrepi, zaradi česar so monopoli v boju proti novim tehnologijam nemočni. (Opomba – Vseeno je ali gre za monopol v panogi ali za sam denar.)

Težje je razumeti

Še težje je razumeti splošne tehnologije, kot je umetna inteligenca, ki vplivajo na vse panoge, ali napovedati hitrost njihovega napredka. Ker se te tehnologije splošnega namena sčasoma uporabljajo za večino ustvarjanja vrednosti, lahko zlahka podcenimo ustrezen vpliv na vsako podjetje in posledično na naša življenja. Na primer, pretvarjanje, da ozka ali splošna umetna inteligenca nekega dne ne bo negativno vplivala na naše delo, je nekaj, v kar želimo verjeti, kar zagotavlja, da so pripovedi, ki podpirajo to razmišljanje, priljubljene – tudi če niso resnične.

Najtežje je razumeti

Najtežje je razumeti inovacije, ki so odprte decentralizirane tehnologije na ravni protokola. Ti protokoli ustvarjajo vrednost v obliki novega temelja, ki se pojavlja počasi in metodično. Protokoli so zgrajeni v nivojih/plasteh, kar pomeni, da na splošno ne moremo videti, kaj je mogoče na naslednji plasti, dokler ta ni že zgrajena. Tehnološki protokol osnovne plasti (plast 1), ki je omogočil povezovanje računalnikov v omrežje, se imenuje TCP-IP (Transmission Control Protocol – Internet Protocol) in ga je razvila DARPA v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Šele leta 1989 je Tim Berners-Lee izumil HTTP (Hypertext Transfer Protocol) na plasti 4, ki je povezal te računalnike in spletne strani ter oblikoval svetovni splet.

Če bi nekomu na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razložili odprt protokol in plast TCP-IP, ki je prej izoliranim računalnikom omogočala medsebojno komunikacijo, ali celo HTTP (Hypertext Transfer Protocol), ali mu povedali, da bo ta ista tehnologija (v glavnem nespremenjena) nekoč ustvarila iPhone, Google, Zoom, Amazon in vse drugo, kar se nam danes zdi samoumevno, tega ne bi mogel verjeti ali dojeti.

Ljudje doživljamo vrednost preko izdelkov in storitev, namesto, da bi poskušali razumeti zapletene podrobnosti osnov tehnologij, ki so sploh omogočile to vrednost.

To osnovo bom uporabil za razmislek o tem, kako to velja za bitcoin in vzpon altcoinov, decentraliziranih financ (DeFi), Web3, Metaversa in celotne tehnologije blockchaina.

Toda preden se lotimo tega, moramo začeti na višji ravni, saj abstrakcija na višji ravni vpliva na vse drugo.

Začeti moramo pri denarju. Začeti moramo tam iz istega razloga, kot smo ga navedli zgoraj.

In sicer:

1. Namesto da bi poskušali razumeti zapletene podrobnosti osnov tehnologij, iz katere izhajajo ti izdelki in storitve, doživljamo vrednost prek izdelkov in storitev, ki nam dajejo vrednost, in
2. Denar je temeljna plast urejene družbe, iz katere izhaja vse drugo.

Denar je le informacija

Morda je to težko opaziti, saj je denar pomembna informacija, vendar si ne želimo več kosov papirja (ali digitalnih enot, ki jih predstavlja). Želimo si občutek, ki ga dobimo, ko imamo te kose papirja, in tega, kar nam lahko kupijo. Ne glede na to, ali je ta “nakup” občutek varnosti, zapuščina za otroke, počitnice, status, dom ali svoboda. Denar je le informacija (knjigovodski zapis), ki nam omogoča, da izmerimo, kaj imamo in kaj bo potrebno (v naših glavah), da dosežemo želeni rezultat. Strah, pohlep in človeška želja po tem, da si želimo več, so sestavni del tega zapisa, seveda tudi v primerjavi z drugimi ljudmi.

Logično je torej, da (1) če je denar le informacija in (2) centralne banke manipulirajo z denarjem z neznansko hitrostjo, da bi se izognile kreditnemu zlomu sistema, potem (3) se MORA v celotnem sistemu povečevati število napačnih informacij (izpeljanka drugega reda teh napačnih informacij je, da se MORA v celotnem sistemu zmanjševati zaupanje).

Vendar je to žal sistem, v katerem živimo, ima pa za vse zelo negativne posledice. Ker sistem merimo znotraj tega sistema, bo za večino prebivalstva tako rekoč nemogoče videti resnico. Podobno vsako podjetje, organizacijo in politično stranko sestavljajo ljudje, ki merijo sistem iz sistema, medtem ko vsak član naše družbe na splošno verjame, da lahko te napačne informacije vidi bolje od drugih.

(Caveat emptor – čeprav se osebno trudim, da bi se pri vprašanjih poglobil, da bi razumel obe strani in kje se morda motim, to vključuje tudi mene in besede na tej strani)

Posledično je povsem logično, da vladajo teorije zarot, zmeda, polarizacija, predsodki ter družbeni kaos.

Te napačne informacije v obliki denarja ne povzročajo le polarizacije. Ker denar povezuje vrednost med ljudmi in narodi, to povzroči ogromno napačno razporeditev kapitala in virov, saj vsi posamezni akterji v sistemu s svojimi dejanji poslabšajo sistem, da zaslužijo dovolj denarja zase za pobeg iz sistema. V gonji za vedno višjimi donosi ni samo splošna javnost. Tudi pokojninski skladi, ki potrebujejo določene donose rasti, da ostanejo solventni in lahko plačujejo obveznosti v obliki pokojnin, iščejo višje “realne” donose. Vsi ti in tudi mi iščemo načine, kako rešiti problem rasti, da bi se izognili sistemu, ki je problem ustvaril.

V svetu, ki je takšen, se zlahka ujamemo v past piramid in shem hitrega bogatenja, da bi se rešili. Pravzaprav je sama struktura manipulacije z denarjem (informacija) in ustrezna struktura inciativ (spodbud) zagotovila, da se je razvil trg za zlorabo – tako pri kriptovalutah kot na celotnem trgu. Vsakdo, ki poskuša ustvariti vrednost v tem sistemu, nevede prispeva k večji negotovosti. Nihče ni izvzet. V iskanju višjega donosa, da bi se izognili obstoječemu razvrednotenju valut, se vsi gnetemo na trgih, ki po drugi strani škodujejo drugim.

Ob teh (1) napačnih informacijah kot ozadju in (2) pojavu nove tehnologije na ravni protokola (ne pozabite, da odprti protokoli zagotavljajo največjo vrednost za družbo in jih je najtežje razumeti) je izredno težko razumeti, zakaj je Bitcoin sam po sebi prelomna tehnologija in kam gre. Posledično je v tem okolju za slabo obveščene ali slabe akterje razmeroma enostavno enačiti Bitcoin s kriptom, Web 3, DeFi, Blockchain, metaversom in drugimi poimenovanji, ki tako pridobijo prednost. Javni trg, ki (1) verjame, da so si ti pojmi podobni, in opazuje meteorski vzpon Bitcoina v zadnjih 13 letih (medtem ko hkrati izgublja kupno moč v svojih valutah) in (2) ki nima časa za poglobljene raziskave, je lahka tarča posnemovalcev, goljufov in celo dobronamernih akterjev, ki so morda napačno obveščeni in promovirajo naslednjo veliko stvar.

To seveda okrepi cikle vzponov in padcev bitcoina (poveča njegovo volatilnost) in zamegli njegovo pravo naravo. Z uporabo  vse več finančnih vzvodov, hipotek in rehipotek v celotnem prostoru se na poti navzgor močno okrepi cena bitcoina. Ko pa cena altcoinov in z njimi povezanih shem DeFija pada zaradi istega finančnega vzvoda, to pri ljudeh posledično povzroči panično prodajo teh altcoinov. To le še poveča padec cene Bitcoina, ki ga je potrebno prodati na padajočem trgu, da bi se pokrile izgube.

Naš obstoječi sistem oz. svetovna bilanca stanja fiat denarja je približno za 4 velikostne razrede večja kot je tržna vrednost Bitcoina. FED in druge centralne banke v primeru negotovosti ekonomije intervenirajo ter zvišujejo (zategujejo-tightning) ali znižujejo (popuščanje-easing) ceno denarja z obrestnimi merami, pa samo pospešujejo ta proces in na trg vnašajo dodatno zmedo.

S tem okvirjem, bom poskušal razložiti, kako je Bitcoin po svoji zasnovi brez primere. Tako boste to lahko lažje razumeli in se kasneje odločali sami. Upam, da bo z razumevanjem nujnih kompromisov, ki so potreben pogoj pri zasnovi katerega koli blockchaina, splošna javnost in oblikovalci politik natančneje razumeli potrebne kompromise in videli signal skozi hrup.

Izberite 2 od 3 stranic trikotnika. Izberi le 2:

Decentralizacija, varnost, skalabilnost

Bitcoin je na osnovnem nivoju rešil hkrati decentralizacijo in varnost. Še nikoli v zgodovini družba ni imela decentralizacije in varnosti skupaj. Trinajst let po tem, ko ga je odkril/izumil Satoshi Nakamoto, in ne glede na to, koliko je bilo nasprotovanj nacionalnih držav, gospodarskih napadov ali koliko FUDa (Fear, Uncertainty Doubt – strah, negotovost, dvom) je bilo v njegovi mladi zgodovini, ostaja decentraliziran in popolnoma varen. To je večja stvar, kot se zdi na prvi pogled. Ker se družba skozi čas ni mogla zanesti na decentralizacijo in varnost hkrati, se je morala za zaščito zanašati na zaupanje v institucije in pravno državo (ki te institucije drži pod nadzorom). Magna karta, Deklaracija o neodvisnosti in številni drugi takšni okviri so skozi čas zapisali pravice državljanov pred nenadzorovano oblastjo vladarjev. Težava je v tem, da v daljšem časovnem obdobju denar vedno preseže zakone, zato samo zakoni ne morejo nikdar rešiti problema z zaupanjem. Zakoni se sčasoma spreminjajo, te zakone pa pišejo in spreminjajo tisti, ki imajo dostop do denarja in moči ali pa v primeru spora zmagajo na sodišču. Ta žalostna resnica se kaže v svetu v katerem živimo. Kjer je denar najbolj pokvarjen (kjer najhitreje izgublja svojo vrednost) tam se najbolj ruši vladavina prava!

Pravna država ne ščiti državljanov pred manipulacijo z denarjem. Ščiti tiste, ki so tej manipulaciji najbližje.

Bitcoin je zaradi svoje zasnove decentraliziran in varen. K temu sta pripomogla dva ključna gradnika te zasnove. (1) omejena velikost bloka in (2) uporaba energije za zaščito omrežja z dokazovanjem dela (Proof of Work). Ostali elementi zasnove, povezani s tema dvema gradnikoma, ostajajo ključni za varnost in decentralizacijo omrežja. Za bralce, ki se želijo poglobiti, bodo ti raziskani v nadaljevanju tega članka s povezavami do nekaterih odličnih miselnih povezav in vsebin. Pomembno si je zapomniti, da je Bitcoin odprtokodna verzija računalniškega programa, kar pomeni, da je odprt za vse (za pregled, proučevanje ali uporabo), da ga nihče ne nadzoruje in da je prosto na voljo vsakomur. Kdor misli, da bi lahko uvedel nova, boljša pravila, lahko s forkom (vilicami) preoblikuje to programsko kodo, na drugačen način, ki bi po njegovem ustvarila večjo vrednost za uporabnike.

S takšno zasnovo je Bitcoin v zadnjih 13 letih postal odličen hranilec vrednosti, vendar je zaradi pomanjkanja hitrosti transakcij (zmore 7 transakcij na sekundo na osnovnem nivoju) ostal v veliki meri neuporaben kot valuta. Hitrost transakcij ni bila edina omejitev. Z ohranjanjem majhne velikosti blokov, da bi zagotovil nadaljnjo decentralizacijo, je s tem Bitcoin pustil odprta vrata za konkurenčne blockchaine/altcoine, da bi naredili več na osnovnem nivoju. Tvegani kapital, podjetniki in razvijalci so se pognali v ta ekosistem, saj bi tak nov, boljši kovanec od bitcoina dosegel (1) ogromne kratkoročne dobičke za ustanovitelje in podpornike tveganega kapitala in bi (2) z večjim blokom in bolj permisivnim blockchainom lahko dosegli več. S takimi konkurenčnimi blockchaini so nastale pametne pogodbe, nezamenljivi žetoni (Non-fungible tokens – NFT) in “decentralizirane” finance.

Tako ljudje, ki iščejo druge primere uporabe ali hiter zaslužek lahko vidijo Bitcoin kot staro, počasno tehnologijo in ne kot osnovno protokolarno plast. Vendar pa je ta izbira, da dosežemo več transakcij ali pa da dobimo več zmogljivosti s pametnimi pogodbami botrovala temu, da so ti blockchaini morali za to žrtvovati decentralizacijo ali pa varnost.

Iz dolge zgodovine konkurenčnih blockchainov je razvidno, da so vsi postali centralizirani (prek majhnega števila ljudi/vozlišč, ki sprejemajo odločitve za vse) ali pa so postale ranljive za vdore ali izpade.

Bitcoin je edini, ki se ponaša tako z decentralizacijo kot tudi z varnostjo.

Zakaj? Ker blockchain trilema dopušča le 2 od 3 pogojev za verigo blokov na osnovnem nivoju.

Logičen zaključek pa je, da če žrtvujemo varnost da povečamo skalabilnost, veriženje blokov propade, ker je nezanesljivo, ALI če žrtvujemo decentralizacijo za skalabilnost, veriženje blokov sčasoma postane neuporabno iz ekonomskih razlogov. In čeprav lahko to stališče zagovarjate z vidika ekosistema, za katerega se zdi, da v določenem časovnem obdobju zagotavlja vrednost, ekonomski kompromisi pri delovanju blockchaina, ki je centraliziran, zagotavljajo, da dolgoročno ne more delovati. Preprosto povedano, če je centralizacija zahteva zasnove, je podatkovna baza veliko cenejša rešitev – v smislu stroškov in porabe energije. Že samo ta ekonomski razlog izniči kakršno koli dolgoročno korist (razen začetnih imetnikov žetonov) centraliziranega blockchaina za udeležence sistema, saj mora nekdo to plačati.

To zagotavlja, da morajo vsi projekti, zgrajeni na teh alternativnih blockchainih (Etherium in drugih – to so Web 3, Metaverse, NFT itd.), ne glede na namen ustanoviteljev teh projektov, doživeti enako usodo kot osnovni blockchain.

Graditi na peščenih osnovah, brez trdnih temeljev ni najboljša dolgoročna strategija.

Nekaj kratkih vprašanj za razjasnitev:

1) Kako bi DeFi (decentralizirane finance) lahko sploh delovale na centralno nadzorovanem blockchainu?

2) Kako bi se obljube Web3 razlikovale od današnje centralizirane monopolne moči v tehnologiji, če bi bila zgrajena na osnovni plasti, ki bi bila dražja in bi jo nadzorovalo zelo malo ljudi?

3) Kakšna je dolgoročna vrednost digitalne kopije (NFT) nečesa, ki je povezana z blockchainom, ki s časom propade?

4) Če bi obstajala cenejša (prek plasti 2 in 3) IN decentralizirana alternativa, ki bi podjetjem s področja iger na srečo in virtualne resničnosti omogočila, da sama nadzorujejo svojo usodo, namesto, da tvegajo svojo prihodnost na centralno nadzorovanem blockchainu, kaj bi ti podjetniki izbrali? Ali ne bi bilo bolj verjetno, da bi izbrali boljši, decentraliziran protokol namesto centralno nadzorovanega? Kaj bi bila po vašem mnenju boljša osnova za »metaverse«?

Podjetniki, ki gradijo na teh blockchainih, splošna javnost in regulativni organi se morda ne zavedajo dolgoročne narave te ranljivosti. Še huje, kapital in veliki lastniki različnih shem altcoinov lahko postanejo udeleženci sprevrženih inciativ, v katerih se ti na račun nevedne javnosti obogatijo ali se pravočasno umaknejo (rug pull). Slavni citat Charlieja Mungerja “pokaži mi inciativo in pokazal ti bom rezultat” še kako drži za te primere. Če je bil vložen kapital (VC) in čas (s strani podjetnika ali ekipe) v zasnovo enega od teh blockchainov ali izgradnjo podjetja na eni od teh platform, nam človeška narava pravi, da je veliko lažje zamegliti resnico in to prodati naslednjemu ponudniku, preden se sesuje, kot pa priznati napačno strategijo.

Kot vedno, sledite denarju.

To resnico še posebej izkrivljajo borze, ki te kovance ponujajo neozaveščeni javnosti. S ponudbo številnih altcoinov, ki jih je 20.000 in več in ki jih na koncu vse doleti podobna usoda ali jih šele bo, ustvarjajo ogromno bogastvo na račun ljudi, ki investirajo vanje. Vsakič, ko nekdo trguje s katerim koli od teh več kot 20.000 kovancev, obračunavajo transakcijske provizije. Gre za posel z zelo majhnim tveganjem, ki ga omogoča zelo dovzetna javnost. To bogastvo ti podjetniki in njihove ekipe nato uporabljajo za lobiranje pri politikih, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje. Ker vidijo priložnosti za naložbe in delovna mesta na največjih borzah, hkrati pa verjamejo, da so bitcoin in alternativni kovanci podobne narave, se na vlado in ostale oblikovalce politik zlahka vpliva. To v veliki meri prispeva k temu, da so javnost in mediji popolnoma napačno obveščeni o Bitcoinu in njegovemu dokazu o delu (Proof of Work).

Zakaj: ker je enačenje Bitcoina, blockchainov/altcoinov ključno za njihov dobiček iz poslovanja.

Poglejmo si vse tri strani trikotnika še podrobneje

Varnost

S Proof of Workom (dokaz o delu) Bitcoin omogoča rudarjem, da prostovoljno tekmujejo pri reševanju kriptografskih ugank, s katerimi verificirajo nove transakcije v verigi blokov. Za to potrebujejo najnovejšo strojno opremo, da se lahko potegujejo za novo izdane bitcoine, v obliki nagrade za nov blok. Ta nagrada (block subsidy) sledi razporedu halvinga (razpolovitev) in se programsko zmanjša vsakih 210.000 blokov (cca 4 leta).  Od leta 2009, ko je nagrada znašala 50 bitcoinov za vsak nov blok, do 25 BTC leta 2013, 12.5 BTC leta 2016, 6.25 BTC danes, do leta 2140 pa se bo nagrada vsakih 210.000 blokov zmanjšala za polovico. V naravni konkurenci, ki se pojavi na prostem trgu, kjer drugi gospodarski subjekti poskušajo “osvojiti” Bitcoin, to potegovanje zanj v bistvu varuje Bitcoinovo mrežo. Glavna stroška rudarjenja sta 1.) strojna oprema (potrebna za reševanje kriptografskih ugank) in 2) stroški energije za delovanje strojne opreme. To vsakega rudarja spodbudi, da pridobi prednost pred drugimi rudarji, vsi skupaj pa omrežju dodajajo hash rate (hash rate je računska moč, ki zavaruje omrežje).

Satoshi je razvil prefinjen način uravnoteženja/zaščite mreže, uporabil pa je prednosti teorije iger, saj se mreža spreminja z najnovejšimi izboljšavami strojne opreme, ki omogočajo hitrejše računanje. To je zagotovil z dodajanjem ali odstranjevanjem rudarjev iz omrežja. Algoritem imenovan “difficulty adjustment (prilagoditev težavnosti) “, samodejno prilagodi težavnost vsakih 2016 blokov na podlagi časa, ki je bil potreben za rudarjenje zadnjih 2016 blokov, da bi povprečni čas iskanja naslednjega bloka ostal 10 minut. To izkorišča pohlep in strah na prostem trgu gospodarskih akterjev, ki delajo v lastnem interesu za dobiček, odrazi pa se v nenehnem uravnoteženju in zaščiti mreže. Ko je v mreži več računske moči, se s prilagoditvijo težavnosti samodejno oteži iskanje naslednjih 2016 blokov, in nasprotno, ko se računska moč zniža, se težavnost samodejno prilagodi tako, da je iskanje naslednjih 2016 blokov  lažje. Ta proces ustvarja bolj in manj dobičkonosne rudarske operacije, ki izkoriščajo prednosti prostega trga. Ko je na primer Kitajska maja 2021 uvedla prepoved rudarjenja bitcoinov, se je hash rate (računska moč mreže) v dveh mesecih zmanjšala iz 185 milionov terra hashov na sekundo na 58 milijonov terra hashov na sekundo. Vsakih 14 dni se je takrat težavnost prilagodila navzdol, da je povprečni čas nastanka novih blokov ostal 10 minut. Z manjšim številom rudarjev, ki so se potegovali za nagrade in z veliko ponudbo nove razpoložljive rudarske opreme na trgu, ki je povzročil pritisk na zniževanje cen opreme, je rudarjenje spet postalo veliko bolj donosno. Številna ameriška podjetja pa so pohitela, da bi zapolnila praznino (in gospodarsko priložnost), ki jo je ustvarila prepoved Kitajske. Nastala je “zlata mrzlica” na področju rudarjenja bitcoinov. Ko se je s časom prilagajanje težavnosti povečalo, so se dobički ponovno racionalizirali.

Ne glede na napad nacionalne države (Kitajske), cikla vzpona in padca, ki ga poganjata pohlep in strah, je omrežje na svetovni ravni vedno zaščiteno zaradi prilagoditve težavam pri ustvarjanju naravne spodbude za pridobitev večjega deleža gospodarske nagrade. Ko na trg vstopa več novih rudarjev, ki želijo izkoristiti večjo priložnost za dobiček, ki jo ustvarja lažja stopnja težavnosti, dodajajo dodatno varnost v omrežje, kar posledično povečuje stopnjo težavnosti in zmanjšuje njihov dobiček. (Hash rate je trenutno okoli 400 milijonov Terra hashov – 1.10.23)

Poleg tega je postopek financiranja za dodaten hardware, ki se sčasoma iztroši, ko nova oprema postane boljša, zelo drag. To spodbuja nove udeležence/ideje na trgu. Z drugimi besedami, že sama narava trga zmanjšuje monopolne težnje po konsolidaciji trga okoli nekaj velikih rudarjev in izrinjanju drugih.

Na cikle vzponov in padcev rudarjenja bitcoinov je treba gledati kot na svobodno tržno tekmovanje za prednost na popolnoma preglednem trgu, na katerem vsak racionalni akter po lastnih zamislih poskuša najti prednost (kar vodi v energetske inovacije – glej spodaj). Hkrati pa je varovanje omrežja stranski produkt te naravne konkurence.

Energija (kot del varnosti)

Mnogi ljudje napačno verjamejo, da je Bitcoin in način, kako uporablja dokazilo o delu za potrjevanje blokov, slab za planet zaradi energije, ki se uporablja za varovanje omrežja. Resnica je povsem drugačna. Bitcoin je edina stvar, ki sem jo našel in ki bo omogočila prehod na družbeni sistem usklajenosti in obilja. Kot sem že večkrat dejal: Obilje denarja ustvarja pomanjkanje povsod drugje, omejen denar pa ustvarja obilje.

Naš trenutni ekonomski sistem je neskladen s tem, kam nas vodi tehnologija in življenje na omejenem planetu.

To je pojasnjeno v The Price of Tommorrow – Why deflation is Key to an Abundant Future (Cena jutrišnjega dne).

Ta konflikt je potrebno rešiti na sistemski ravni.

1. Eksponentno naraščajoča učinkovitost zaradi tehnološkega napredka zahteva valuto, ki omogoča deflacijo (#Bitcoin). Za manj dela dobimo več.

2. Obstoječi fiat monetarni sistem zahteva inflacijo in posledično potrebuje manipulacijo, da bi lahko še naprej deloval. Za več dela dobimo manj.

Ker obstoječi sistem temelji na dolgu, ta ne more omogočiti stalne deflacije brez popolnega zloma. Ljudje ne bi nikoli glasovali za to, da se nam sesuje celoten način življenja. To pomeni, da obstaja paradoks, da bo družba zaradi strahu pred posledicami kolapsa na koncu vedno vztrajala pri manipulirani “rasti”, pri čemer je ta manipulirana rast glavni vir težav, s katerimi se družba spopada – vključno z okoljsko škodo.

Namesto, da bi z naraščajočo produktivnostjo dovolili cenam, da padejo (ter družbi pridobili čas in svobodo), se predpostavlja, da lahko »rastemo« v nedogled. Seveda za to kvazi doseganje rasti potrebujemo nastanek novega denarja, ki nastane iz nič, s pritiskom na gumb. Posledica tega je, da s tem celotno družbo držimo v stanju mrtvega teka, saj potrebujemo vse več svojega časa in energije, da bi lahko odplačevali povečujoče dolgove, ki se na ravni držav nikoli ne bodo mogli poplačati. Še huje pa je, da v tem sistemu, ki vsako inovacijo, ki bi v prihodnosti morala znižati ceno in prihraniti naš čas, na drugi strani nadomestimo še z večjo manipulacijo z povečanjem monetarne osnove. S tem ohranjamo trenutni keynesianski monetarni sistem. Energija je sama po sebi odličen primer. Ko se zavedaš, da so cene energije v nasprotju s prihodom novih virov energije in povečanjem učinkovitosti obstoječih virov energije (seveda je pomembno tudi naraščajoče povpraševanje) naraščale predvsem zato, ker morajo naraščati, da podpirajo obstoječi kreditni sistem, se zaveš, da iz sistema ni izhoda.

Poleg okoljskega problema, ki ga iz obstoječega sistema ni mogoče rešiti, Bitcoin zagotavlja pot do planeta tipa 1 po Kardaševu, kjer izkoristimo vso energijo, ki lahko doseže zemljo. (https://en.wikipedia.org/wiki/Kardashev_scale).

Temu je tako, ker Bitcoin zagotavlja pozitivno ekonomsko inciativo v prehodu na obilje energije v družbi. S perspektive ponudbe in povpraševanja, je mnogo energije, ki ga Bitcoin potrebuje za varovanje mreže, tista nujna pozitivna lastnost, ki je naravna za vzpostavitev obilja energije. Energija je prvi dejavnik dobičkonosnosti rudarjenja bitcoinov, kar pomeni, da je za dobiček nujno potrebna poceni energija. Rudar bitcoinov ne more ostati dobičkonosen, če za energijo plačuje po stopnjah, kot jih plačuje maloprodajna stranka, zato s to energijo Bitcoin ne tekmuje.

Posledično povzroča podobno obnašanje prostega trga pri proizvodnji in uporabi energije, saj išče cenejše vire energije ali tiste, katerih do sedaj nismo znali izkoriščati. S tem zagotavlja najnižjo ceno energije in kapitala za naložbe, ki sicer ne bi bile izvedene. Te nove energetske naložbe skupaj z obnovljivimi viri energije omogočajo regijam, ki so bile nekoč zaradi pomanjkanja zanesljive energije odrezane od sveta, da si ustvarijo bogastvo in energetsko neodvisnost. Stalno tekmovanje za iskanje nižjih stroškov energije in/ali uporabo toplote, ki jo zagotavlja rudarjenje bitcoinov, za druge komercialne namene, kot je ogrevanje rastlinjakov ali poslovnih stavb, sprošča val izzivov za podjetniške talente. Vse to zaradi konkurence na prostem trgu, ki zagotavlja trajnostno obilje energije in njeno uporabo.

Večini opazovalcev bi sedaj moralo biti že jasno, da je energija v našem življenju pomembnejša od števila natisnjenih papirnatih bankovcev ali digitalnih predstavitev teh bankovcev. Tiskanje večjega števila papirnatih ali digitalnih enot povzroča le dodatno pomanjkanje energije. Energija je pomembnejša od dolarjev in eurov, saj brez energije ni življenja.

Veza med Bitcoinom in energijo ima ustrezen pozitiven učinek na realno rast in obilje energije. To je morda njegova najbolj podcenjena lastnost (in tista, ki jo je mainstream tisk popolnoma obrnil na glavo).

Ta odlomek, ki ga je napisal Gigi (@dergigi), ponuja nov način razumevanja, kako energija varuje omrežje:

Vse, kar nima pravih stroškov – stroškov, ki so takoj očitni in jih lahko vsakdo preveri na prvi pogled -, je mogoče trivialno ponarediti ali si preprosto izmisliti. Z besedami Huga Nguyena: “S tem, ko bloku pripnemo energijo, mu damo ‘obliko’ in mu omogočimo, da ima resnično težo in posledice v fizičnem svetu.”

Če to energijo odstranimo, recimo s prehodom z rudarjev na podpisnike (Proof of Stake), v enačbo ponovno uvedemo zaupanja vredno tretjo osebo, kar odpravi vez s fizično resničnostjo, zaradi katere je preteklost samoumevna.

Ta energija, ta teža, varuje javen knjigovodski zapis. S to energijo, ki jo potrebujejo rudarji za nastanek novih blokov, ustvarijo močno zaščitno polje okoli preteklih transakcij in tako brez uporabe zasebnih informacij zavarujejo vrednost vseh v procesu, tudi svojo lastno.

Vrednost, ki je zaščitena, ni le vrednost v denarnem smislu, temveč tudi sama integriteta celovitosti sistema. S podaljševanjem poštene verige z največ dela se rudarji odločijo za pošteno ravnanje in s tem zaščitijo pravila, s katerimi se vsi strinjajo. V zameno so denarno nagrajeni s strani kolektiva, ki je omrežje samo.

Decentralizacija

Dve glavni odločitvi glede zasnove vodita k stalni decentralizaciji Bitcoina.

1. Prva je narava »Proof of Work algoritma« pri reševanju bizantinskega splošnega problema.

Pomembno je, da gre za odkritje, ki ga ni mogoče ponovno odkriti. Lahko se ga kopira, kar postavlja nove izzive, ali pa se ga spremeni in poskuša rešiti na drugačen način. Toda zaradi splošne relativnosti z njegovo spremembo tega problema ne moremo rešiti, ne da bi uvedli centralizacijo. Poglobimo se v vsako od teh možnosti.

1. Kopija seveda ni najdaljša veriga, saj se je začela pozneje kot Bitcoin, ki ima največ dokaza o delu in varuje njegovo zgodovino. Najdaljša veriga blokov je po definiciji veriga z največjim zaupanjem. Zato kopija ne more imeti enake varnosti ali zaupanja. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšno uporabnost bi zagotavljala nova kopija Bitcoina, ki je ne bi mogli doseči z uporabo najbolj zaupanja vredne in varne verige, ali kako bi nova veriga brez uporabnosti pridobila dovolj veljave, da bi konkurirala Bitcoinu, medtem, ko bi Bitcoin hkrati eksponentno povečeval svojo varnost in računsko moč zaradi svojega zaupanja?

• Univerzalni čas ne obstaja. Einsteinova splošna relativnostna teorija pravi, da je način, kako doživljamo čas, odvisen od našega zornega kota. Čas je relativen glede na nas – na to, kje se nahajamo. Odvisno od orbit je ta “časovna” razlika od našega zornega kota na Zemlji do Marsa med 4 in 24 minutami. Podobna časovna razlika se pojavlja tudi na Zemlji, vendar v tako majhnih intervalih, da je v vsakdanjem življenju ne opazimo. Dejstvo, da jih ne opazimo, ne spremeni dejstva, da te majhne časovne razlike obstajajo. Ko računalniški sistemi iščejo kriptografske ključe, da bi dokazali, da so našli naslednji blok in osvojili nagrado, postanejo te majhne časovne razlike med različnimi območji kritično pomembne. Dva rudarja bitcoinov na različnih koncih sveta bi lahko zaradi teh majhnih razlik blok rešila ob povsem enakem “času” in oba bi bila pravilna. To ni samo teoretično, to se je v protokolu Bitcoin že večkrat zgodilo, način rešitve pa je spet ta, da zmaga najdaljša veriga oziroma tista z največjim zaupanjem. Za obdobje 10 minut oziroma do izkopavanja naslednjega bloka sta lahko obe verigi veljavni, dokler se ne izkoplje naslednji blok in vozlišča ne potrdijo najdaljše verige. Rudarji izberejo, kateri blok je po njihovem mnenju veljaven, in ko jih 51 % izbere veljaven blok, se drugi rudarji premaknejo na najdaljšo verigo. Rudarjenje na osirotelem bloku/verigi je potrata energije in virov. Najdaljša veriga je tista, ki je najbolj zaupanja vredna.

Zaradi tega odkritja, ki povezuje energijo in algoritem »Proof of Work«, obstaja samo še en drugačen način za rešitev problema časa. Ta vključuje uvedbo “zaupanja vrednega” agenta ali posrednika, ki določi “pravila” in nato izbere, katere transakcije so veljavne. Toda ko se za rešitev problema uvede »zaupanja vredna tretja oseba, se mu MORA zaupati, pravila se lahko spremenijo in decentralizacija se izgubi.

Zato je Bitcoin z »dokazom o delu« edini način za rešitev tega problema. Kot pravi  Neil Degrasse Tyson: “Po fizikalnih zakonih je vse drugo le mnenje”.

• Druga izbira zasnove, zaradi katere je Bitcoin decentraliziran, je velikost bloka.

Žrtvovanje dodatne velikosti bloka na prvem nivoju bitcoina pomeni manjše število transakcij za 10-minutni blok in/ali manj prostora za pametne pogodbe v osnovni kodi. Z manjšim blokom lahko več deset tisoč »full node« operaterjev vozlišč po vsem svetu opravlja vlogo izvrševalcev pravil mreže. (Tomer Strolight  tukaj iz prve roke odlično opisuje to moč v rokah operaterjev vozlišč).

Čeprav torej rudarji kot gospodarski akterji tekmujejo kdo bo prvi našel/rešil naslednji blok in s tem varujejo mrežo, jih nadzorujejo nodi ali vozlišča (ki jih lahko enostavno vzpostavi in upravlja vsakdo), ki potrjujejo transakcije. Vsako od teh polnih vozlišč ima celotno zgodovino verige  in potrdi vsako njeno transakcijo. Ker je velikost bloka majhna, to pomeni, da je delovanje teh vozlišč zelo varčno z vidika stroškov strojne opreme in energije. To posledično vodi k večjemu številu vozlišč ali udeležencev, ki potrjujejo sistem (decentralizacija).

Z dodajanjem dodatnih informacij ali prostora v verigo blokov na 1. nivoju se stroški energije in računske moči za varovanje omrežja povečajo, zaradi česar imajo le najmočnejši ali najbogatejši dovolj denarja za upravljanje vozlišč, ki nadzorujejo odločitve. To pomeni centralizacijo. Vojna za velikost blokov Bitcoina je potekala v letih 2015-2019. Šlo se je za ključno vprašanje kako velik naj bo optimalen blok, pri čemer so številni takrat najmočnejši zagovorniki Bitcoina podpirali spremembo pravil, ki bi na osnovnem nivoju prinesla več funkcionalnosti, vendar bi po drugi strani omogočila večji nadzor v obliki centralizacije.

Bitcoin se je zaradi posledic tega boja razcepil s »hard forkom« z novo kodo, ki je predstavljala nova pravila. Za razliko od »soft forka«, s katerim se sporazumno dogovorijo rudarji in vozlišča so verige kompatibilne za nazaj, »hard fork« pa ustvari novo verigo. Če ste bili na primer lastnik bitcoina pred 1. avgustom 2017 in »hard forkom« Bitcoin Cash, ste imeli po tem v lasti kovance v obeh verigah. Nato ste se lahko odločili, da enega od njih prodate za drugega ali pa obdržite oba.

Spodaj je snapshot tega, kako je trg določil kaj je pravi Bitcoin.

Tržna kapitalizacija: Bitcoin na dan 10.10.2023: 535 Milijard

Tržna kapitalizacija: Bitcoin Cash na dan 10.10.2023: 4 Milijarde

Razlika v kapitalizaciji obeh verig ponovno dokazuje, da čeprav lahko vsakdo spremeni pravila in ponudi drugačen kovanec, ima najdaljša veriga z največ dokazi o delu največ zaupanja, zato jo udeleženci na trgu vrednotijo višje. Decentralizacija je velik del tega zaupanja.

Skalabilnost

Kot je poudarjeno v tem članku, so odločitve zasnov, ki so pripeljale do decentralizacije in varnosti, ki sama po sebi ni bila mogoča pred Bitcoinom, pripeljale tudi do tega, da je bilo potrebno žrtvovati skalabilnost. Prav od tu izvira velik del konflikta in zmede v verigah blokov. Z vidika človeške narave ni težko ugotoviti, da bi lahko prišlo do konflikta. Nekateri uporabniki so želeli na Bitcoinu zgraditi več v smislu skaliranja, a so se počutili blokirane zaradi njegovega počasnega in metodičnega konsenza vozlišč, ki ščitijo ekosistem. Zato so se odločili, da bodo ustvarili svoje lastne verige blokov, in poskušali prepričati druge, da so nove verige blokov na nek način boljše. Medtem ko so bili/so mnogi popolni goljufi, ki so želeli hitro zaslužiti na račun nevednosti, se nekateri morda sploh niso zavedali dolgoročnih posledic svojih oblikovalskih odločitev pri ustvarjanju verig blokov, ki morajo propasti – bodisi zaradi 1) centralizacije in pomanjkanja ekonomskih inciativ bodisi zaradi 2) varnostnih ranljivosti. In ko so bili ustvarjeni novi blockchaini – ni bilo drugega izhoda kot priznati neuspeh ali pa se še naprej spreminjati in ob tem obljubljati, da bodo paradoks nekoč v prihodnosti rešili.

Kako bomo torej rešili skalabilnost Bitcoina?

Vsi protokoli skalabilnost rešujejo nivojsko, na več plasteh. Z večplastnim skaliranjem Bitcoina lahko ohranimo varnost in decentralizacijo osnovnega nivoja, hkrati pa pridobimo skalabilnost druge ali tretje plasti, namesto da bi žrtvovali prvo. Podobno kot pri plasteh, ki sestavljajo gradnike interneta in nazadnje izdelkov, ki jih uporabljate vsak dan. Vsak od različnih protokolov deluje le na tej plasti. Ta abstrakcija zagotavlja, da je vsaka plast samostojna in mora vedeti le, kako se povezati s plastjo nad njo in pod njo, kar poenostavi načrtovanje in prilagodljivost, ne da bi pri tem žrtvovali tisto, kar zagotavlja druga plast. Ta kratek videoposnetek na YouTubu ponuja dober pregled plasti omrežnih protokolov večplastnega modela TCP-IP:

Splošna javnost ne razume skaliranja protokolov po plasteh in šumov na trgih, zato na Bitcoin gleda kot na staro, počasno tehnologijo, ki ne dela kompromisov glede varnosti in decentralizacije. Zaradi tega so spregledali tudi inovacije, kot je Lightning, ki Bitcoinu omogoča nadaljne skaliranje in razvoj.

To pa pomeni asimetrično priložnost za države, podjetnike, kapital in javnost, ki si bodo vzeli čas za razumevanje dogajanja v ekosistemu, v primerjavi s tistimi, ki bodo to zavračali.

Verjamem, da smo na prelomni točki, ko bodo tehnologije, kot so Lightning, Fedimint, Taro in druge, sprožile val inovacij na tem področju. Verjamem tudi, da sta Bitcoin in njegov protokol, čeprav še vedno v povojih, neustavljiva.

Spodaj je graf uporabe Lightning mreže od začetkov naprej

Lyn Alden je pred kratkim napisala masterpiece on The Lighting Network tukaj pa je nekaj njenih misli:

Predstavljajte si globalni sistem z velikim številom medsebojno povezanih vozlišč. Vsakdo lahko vstopi v omrežje z novim vozliščem in začne ustvarjati kanale. Druga možnost je, da številne skrbniške storitve imetnikom računov omogočijo dostop do omrežja tudi prek svojih vozlišč in kanalov.

Tole je vizualizacija javnega omrežja Lightning v tem trenutku. Gre za rastoče omrežje medsebojno povezanih vozlišč, povezanih s plačilnimi kanali, pri čemer tiste večje pike predstavljajo posebej dobro povezana vozlišča:

Vse ne bo potekalo po načrtih, vendar pa vsak uspeh, ki se nivojsko razširi, okrepi ekosistem in vanj prinese še več talenta in kapitala. Nekateri od teh delov sestavljanke (kot so Lightning, Taro in Fedimint) bodo sodelovali na načine, ki še niso povsem razumljivi, kar bo pospešilo uporabo. Vsi pa bodo gradili na osnovni plasti, ki je in tudi mora biti trdna kot skala. Pri tem bodo izginili številni dolgoročni “primeri uporabe” alternativnih kovancev, ki bodo počasi en za drugim propadli.

Bitcoin protokol, ki bo napredoval in se širil po plasteh, bo zagotovil temeljno osnovno plast, ki združuje nov internet peer-to-peer (brez posrednikov, od uporabnika do uporabnika) in njemu lasten denar. To bo popolnoma varna, vsakomur odprta in celovita podlaga za tehnologijo na splošno. Kot ob začetku interneta, vendar tokrat decentralizirano in varno. S svojo zasnovo zagotavlja in daje upanje družbi, saj se bogastvo, pridobljeno z boljšo tehnologijo, razprši in  razdeli, namesto, da je združeno v rokah peščice. Regulatorji v nekaterih državah bi ga lahko poskušali upočasniti ali ustaviti, vendar bi s tem naredili veliko napako. Podobno, kot če bi svojim državljanom prepovedali internet in onemogočili inovacije, ki so se pojavile z njim. To ne bi ustavilo inovacij, temveč bi povzročilo, da bi se inovacije in vrednost, pridobljene s temi tehnologijami, preselile v druge države. Sčasoma bodo ljudje spoznali, da se Bitcoin ne more meriti “iz sistema”, v katerem živimo danes, ampak bo določil ceno vsega v obstoječem sistemu.

Prišlo bo do neverjetnih uspehov, napak in spoznanj. Najpomembnejše pa je, da za družbo nastaja trajna vrednost, ki temelji na trdnih temeljih, ki jih ne more podkupiti majhna skupina ljudi, saj je zasnova popolnoma decentralizirana in varna. Ta nastajajoči sistem, ki ga je leta 2009 svetu predstavil Satoshi, spreminja vse.

Jeff

Posebna zahvala

Rad bi se zahvalil @lynaldencontact, @fossgregfoss, @dergigi, @thetrocro, @lawrenceLepard, @LukeGromen, @Obi, @princeysov, @knutsvanholm, @DarinFeinstein za njihove stalne prispevke v ta prostor in/ali pomoč pri pogovoru o tem delu.

V nadaljevanju sem navedel nekaj dodatnih virov:

1. Bitcoin Energy (Lyn Alden)
2. Bitcoin is Time (Gigi)
3. RFI Response: Climate Implications of Digital Assets
4. Bitcoin Policy Institute

Prevedel in priredil, Peter Golob, BitcoinZasavje, oktober 2023, @GolobPeter