Ni vam treba razumeti, kako Bitcoin deluje, da bi imeli od njega koristi, tako kot vam ni treba razumeti, kako deluje TCP/IP, da bi lahko uporabljali internet. Vendar nadaljujte, ker je to precej zanimivo, in obljubim, da bom poskrbel, da bo razumljivo.

HASH funkcija

Začnimo s shemo, ki jo bom razložil v nadaljevanju.

Na levi stani je INPUT, na sredini je FUNKCIJA, na desni pa je OUTPUT. Input je lahko katerikoli podatek, če je le digitalen. Lahko je poljubne velikosti, le da ga zmore obdelati računalnik. Podatki se posredujejo programu SHA256. Program vzame podatke in iz njih izračuna naključno število, ki je videti kot naključno, vendar ima posebne lastnosti (o njih bomo govorili pozneje).

Prvi algoritem SHA (Secure Hash Algorithm) je prvotno razvila NSA, zdaj pa obstaja veliko različnih različic (Bitcoin uporablja SHA256). Gre za niz navodil, kako premešati podatke na zelo zapleten, vendar natančno določen način. Navodila niso skrivnost in jih je mogoče narediti tudi ročno, vendar je to zelo zamudno.

Pri SHA256 je rezultat 256-bitno število (kar ni naključje).

256-bitno število pomeni binarno število, dolgo 256 cifr. Binarno pomeni, da je vrednost predstavljena z dvema simboloma, 0 ali 1. Binarna števila lahko pretvorimo v katero koli drugo obliko, na primer v decimalno obliko, ki jo poznamo.

Čeprav funkcija vrne 256-mestno binarno število, je vrednost običajno izražena v hexadecimalni obliki, dolgi 64 mest.

Hexadecimalni format pomeni, da je namesto 10 možnih simbolov, kot smo jih vajeni pri desetiškem sistemu (od 0 do 9), na voljo 16 simbolov (deset, ki smo jih vajeni, od 0 do 9, ter črke a, b, c, d, e in f, ki imajo vrednosti od 11 do 15). Na primer, če želimo vrednost decimalnega števila 15 predstaviti v šestnajstiškem sistemu, zapišemo samo “f” in vrednost je enaka. Če potrebujete več podrobnosti, je na spletu na voljo veliko informacij s hitrim iskanjem v Googlu. 

Za prikaz delovanja SHA256 lahko vzamem število 1 in ga zaženem skozi spletni hash kalkulator in dobim ta rezultat (v Hexadecimalnem/šestnajstiškem zapisu):

INPUT je zgoraj, OUTPUT pa spodaj.

Vsi računalniki na svetu bodo dali enak izhodni rezultat, če je vhodni podatek enak in je uporabljena funkcija SHA256.

Izhodno hexadecimalnio/šestnajstiško število, če ga pretvorimo v desetiško, je (opazite, da je za zapis potrebnih več številk):

48,635,463,943,209,834,798,109,814,161,294,753,926,839,975,257,569,795,305,637,098,542,720,658,922,315

In pretvorjeno v binarno obliko je:

11010111000011010110010011100111111111100110100111111001110000110011101011010111000000001001110111111110101101000111111010101110100011110101101101001001110101010100010001011110001110101001001110000000001111001010010110111011011011110000111010110110100101111010111001101011100110101110011010111001101011100110101110011010111001101011100111

Za zanimivost, tukaj je ista vrednost v bazi 64 (pustil vam bom, da si sami izbrskate, kaj pomeni baza 64):

1w1k5/5p+cM61wCd/rR+ro9bSdVEXjqTgDylu28OtpY=

Upoštevajte, da je najmanjša možna vrednost, ki jo lahko vrne SHA256, nič, vendar je dolžina še vedno 256 mest. Tako je predstavljena ničla:

0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000

Največja možna vrednost pa je:

1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111

V decimalni obliki je to:

115,792,089,237,316,195,423,570,985,008,687,907,853,269,984,665,640,564,039,457,584,007,913,129,639,935

V šestnajstiškem zapisu je:

FFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFF

Upoštevajte, da je natanko 64 črk F.

Nulo v šestnajstiškem sistemu lahko preprosto zapišemo kot eno samo ničlo, vendar jih je za izpis hash 64, da bi upoštevali zahtevo po izpisu fiksne velikosti:

0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000

Tukaj je povzetek nekaterih dejstev o hash funkciji, ki jih je treba nujno upoštevati:

INPUTA ni mogoče določiti iz OUTPUTA

INPUT je lahko poljubno dolg

OUTPUT je vedno enako dolg

OUTPUT se bo vedno reproduciral enako, če boste zagotovili enak INPUT.

Vsaka sprememba INPUTA, ne glede na to, kako majhna je, bo povzročila nepredvidljiv in zelo različen izhod.

OUTPUT je “navidezno” naključen, vendar je dejansko determinističen (določljiv, kar pomeni, da je izračunan)

OUTPUTA ni mogoče napovedati. Lahko ga le izračunamo, kar pa zahteva merljivo količino dela z računalnikom (in ure s svinčnikom in papirjem! Ne delajte tega!).

Zdaj, ko razumete osnovni koncept, kaj je hash, lahko razumete razlago principa rudarjenja bitcoinov.

Preden nadaljujete, vam priporočam, da obiščete spletni hash kalkulator in se malo poigrate z njim ter sami preverite, kaj sem povedal o hash funkcijah. Hash kalkulator

RUDARJENJE

Začel bom s prikazom koncepta dela, od koder izvira »proof of work« v Bitcoinu.

Pojdite na spletni hash kalkulator in vpišite “I am creating 50 bitcoins and paying myself this amount.”

Natančno prepišite ta stavek, pri čemer je treba upoštevati velike in male črke, vključno s piko. Dobili bi morali dobiti ta rezultat:

Ustvarimo pravilo, ki pravi, da mora biti to sporočilo o plačilu veljavno, če se hash začne z enojno ničlo. Za to moramo nekako spremeniti vnos. Toda, kot ste se naučili, ni mogoče predvideti, kakšen bo OUTPUT za dani INPUT. Katero spremembo lahko naredimo, da zagotovimo, da se hash začne z ničlo?

Podatke moramo dodati z metodo poskusov in napak. Prav tako pa ne želimo spremeniti pomena vhodnega sporočila. Zato ustvarimo polje (dodeljen razdelek), imenovano “nonce”, ki bo vsebovalo nesmiselno vrednost.

Beseda “nonce” naj bi bila izpeljana iz “številka, ki se uporabi samo enkrat”, čeprav tega ne razumem najbolje.

Spodaj si oglejte, kako dodajanje dodatnega polja z naslovom “Nonce:” spremeni OUTPUT vrednost hasha.

Izpis se še vedno ne začne z ‘0’, zato dodajmo nekaj nesmislov (dodal sem nesmiselno črko ‘x’):

Še vedno se ne začne z ničlo. Poskusil sem še nekaj znakov, dokler se hash ni začel z ničlo:

Pa jo imamo. V skladu s pravili, ki sem jih določil, je besedilo v vnosnem oknu veljaven imaginarni blok bitcoinov z eno transakcijo, s katero sem plačal 50 bitcoinov.

Upoštevajte, da so bloki bitcoinov bistvene “strani” ledgerja. Vsak blok je oštevilčen in ustvarja nove bitcoine skupaj s transakcijami med uporabniki. To je zapis, v katerem živijo bitcoini.

Zdaj pa novo pravilo. V naslednji blok je treba vključiti hash prejšnjega bloka. Dodal bom nekaj kompleksnosti in dodal še nekaj dodatnih polj, da se približamo temu, kar je v pravem bloku bitcoinov …

Hash se začne s črko ‘f’ in ne ‘0’, zato bom moral preizkusiti nekaj vrednosti v polju nonce:

Tokrat sem imel več sreče in našel nonce že po 4 različnih poskusih. Za prvi blok sem jo našel po 22 poskusih – tu je nekaj naključij, vendar na splošno ni težko najti veljavnega hasha, če želimo dobiti le eno ničlo. Obstaja 16 možnih vrednosti za prvo števko hasha, tako da imam možnost 1 proti 16, da bo vsaka sprememba, ki jo naredim v vnosnem polju, povzročila, da bo prva števka hasha ‘0’.

Upoštevajte, da so polja Bitcoina podobna, vendar je v njih še več podrobnosti, ki jih nisem dodal, samo za ponazoritev, ne pa nujno za to, da bi natančno opisal, kako je videti blok Bitcoina.

Naslednjemu bloku bom dodal polje časa, saj ga potrebujem za razlago naslednje “prilagoditve težavnosti”:

Zgoraj je blok številka 3. Vključuje hash prejšnjega bloka, zdaj pa sem začel vključevati tudi čas. Za »nonce« sem uspešno poskrbel, da se je hash začel z ničlo (preprosto sem vpisoval ‘1’, dokler ni bil dosežen cilj hasha).

To je za zdaj dovolj, da lahko začnem razlagati nekaj zanimivih konceptov o verigi blokov Bitcoina in rudarjenju.

PRIDOBIVANJE BLOKA

Postopek rudarjenja je tekmovalen. Kdor prvi pridobi veljaven blok, si znotraj tega bloka plača nagrado, saj je blok zdaj veljaven. Rudar, ki isto številko bloka pridobi nekoliko pozneje (drugouvrščeni), ne dobi ničesar – ta blok je zavrnjen. Razlaga, zakaj je temu tako, bom razložil v dodatku.

Ko je blok 3 najden in razposlan vsem (vsem vozliščem /nodom Bitcoina), vsi rudarji prenehajo delati na bloku 3 in začnejo pridobivati blok 4. Zmagovalec objavi rezultat, nato pa vsi začnejo delati na bloku 5 itd.

Z vsakim blokom nastanejo novi bitcoini, ki skupaj tvorijo celotno dosedanjo zalogo. Če je rudarjev veliko, potem bodo statistično gledano bloki nastajali hitreje in bitcoini bodo nastajali hitreje. Težava, kajne?

V želji po omejeni ponudbi bitcoinov s predvidljivo izdajo v daljšem časovnem obdobju je Satoshi Nakamoto pomislil na to težavo in uvedel negativno povratno zanko, da bi proizvodnja blokov v povprečju potekala v 10-minutnih intervalih. Kako? Preverite, ali si lahko zamislite kakšen način. Za trenutek se ustavite in razmislite ter preverite, ali lahko pridete do enako genialne rešitve, in ko obupate, preberite naprej.

NODES: Omenil sem “veljavne” bloke. In kaj? Kdo preverja? Vozlišča Bitcoin preverjajo. Vsako vozlišče Bitcoina hrani kopijo verige blokov in po nizu pravil preverja, ali so novi bloki v skladu s pravili, in zavrne tiste, ki niso. Kje so pravila? V kodi. Računalnik, ki prenese kodo Bitcoina, je vozlišče.

PRILAGODITEV TEŽAVNOSTI (Difficulty adjustment)

Povprečni čas novih blokov Bitcoina izračuna vsako vozlišče vsakih 2016 blokov (zato je potrebno polje časa). To je del protokola in pravil, ki jih vozlišča upoštevajo. Za prilagoditev števila ničel, potrebnih za vsak hash bloka, se uporabi določena formula.

Strogo gledano se ne prilagodi število ničel, temveč ciljna vrednost, pod katero mora biti hash, vendar je razmišljanje o vodilnih ničlah preprostejše za razlago.

Če se bloki izdelujejo prehitro, se ciljna vrednost hasha prilagodi v skladu z vnaprej določenimi pravili, ki jih vsa vozlišča upoštevajo enako (to je v njihovi kodi).

Če ostanem preprost za svoj primer, recimo, da drugi ljudje tekmujejo z mano, bloki nastajajo prehitro in zdaj 4. blok potrebuje dve ničli namesto ene, v skladu z namišljenim izračunom.

Za dve ničli bom potreboval nekoliko več časa, vendar si predstavljamo, da z menoj tekmuje veliko drugih ljudi, tako da je skupni čas, ki ga vsakdo potrebuje za iskanje bloka, ohranjen na ciljni vrednosti.

Tukaj je naslednji blok:

Upoštevajte čas. Od prejšnjega bloka je minilo več kot 10 minut (čas sem si izmislil za demonstracijo). Desetminutni cilj je statističen, nikoli ni točno znano, kdaj se bo našel naslednji blok.

Nekaj minut sem se potikal po tipkovnici, dokler se nista pojavili dve ničli. To je bilo eksponentno težje kot najti eno samo ničlo. Verjetnost, da boste našli dve ničli zapored, je 1 proti 16 × 16 ali 1 proti 256.

Če se bo rudarjenju pridružilo več ljudi, ki bodo tekmovali za nove bitcoine, bodo sčasoma potrebne tri ničle.

Pravkar sem pogledal zadnji pravi blok bitcoinov, ki vsebuje hash prejšnjega bloka. Hash je bil:

000000000000000000084d31772619ee08e21b232f755a506bc5d09f3f1a43a1

To je 19 ničel! Pri vsakem poskusu je verjetnost, da boste našli takšen blok, 1 proti 1619. Rudarji bitcoinov opravijo veliko število poskusov na sekundo, in to kolektivno po vsem svetu.

Število poskusov na sekundo je znano kot “hash rate”. Trenutno je ocenjena svetovna hitrost »hash rate« nekaj manj kot 200 Tera hashov na sekundo (200 bilijonov na sekundo). Pri tolikšnem številu poskusov na sekundo se približno vsakih 10 minut najde blok, katerega hash se začne z 19 ničlami.

V prihodnosti, ko se bo pridružilo še več rudarjev, se bo hash rate še povečal, bloki bodo najdeni hitreje, težavnost Bitcoina pa se bo prilagodila tako, da bo zahtevala 20 ničel itd., kar bo ohranilo izdelavo blokov približno na vsakih 10 minut.

RAZPOLOVITEV / Halving

Ko se je bitcoin prvič pojavil, je bilo v vsakem bloku izdelanih novih 50 bitcoinov. Pravila verige blokov bitcoin določajo, da se po vsakih 210.000 blokih nagrada prepolovi. Ta trenutek je znan kot “razpolovitev” ali halving in se zgodi približno na vsaka štiri leta. Razpolovitev skupaj s prilagoditvijo težavnosti ohranjanja blokov v 10-minutnih intervalih pomeni, da bo okoli leta 2140 nagrada za blok znašala 0,00000001 ali 1 Satoshi, najmanjša enota bitcoina, in je ne bo več mogoče razpoloviti. Rudarjenje se ne bo ustavilo, vendar bo “nagrada za blok” enaka nič. Od tega trenutka naprej ne bo ustvarjenih novih bitcoinov, število bitcoinov pa je matematično izračunljivo in dovolj blizu 21 milijonom kovancev. Tako je znana skupna ponudba – ta je programsko določena.

Rudarji pa bodo še vedno nagrajeni, vendar ne z “nagrado za blok”, temveč s provizijami za transakcije – razloženo v nadaljevanju.

Kako natančno se nagrada za blok zmanjša na polovico? To je v kodi, programu, ki ga hranijo vozlišča. Vedo, da je treba zavrniti vsak nov blok po 210.000, za katerega rudar plača več kot 25 bitcoinov.

PROVIZIJE ZA TRANSAKCIJE:

Do zdaj sem prikazal le namišljene bloke z eno samo transakcijo, transakcijo, pri kateri rudar dobi nagrado. To se imenuje “coinbase transakcija”.

Ni poimenovana po podjetju Coinbase. Podjetje se je poimenovalo po transakciji coinbase in ne obratno, da ne bo pomote.

Poleg coinbase transakcije obstajajo tudi transakcije, pri katerih ljudje plačujejo drug drugemu. Tukaj je namišljen primer:

Tokrat se nisem ukvarjal z iskanjem pravega hasha (Pravzaprav je pravi hash sporočen v bloku 200.001). Nonce sem si izmislil samo za zabavo, vendar opazite, da je vanj mogoče vgraditi sporočilo.

Satoshi je v prvi blok Bitcoina (The Genesis Block) po časopisnem naslovu za tisti dan znamenito vključil besede “Kanclerka na robu drugega reševanja bank”.

Pomembno je, da je vključenih 132 transakcij (vse niso prikazane). Oglejte si transakcijo št. 132 – 2,3 bitcoina z nekega naslova plača 2,1 bitcoina drugemu naslovu in tudi drugemu naslovu znesek 0,1 bitcoina (uporabil sem pike, da bi skrajšal dolžino naslova).

Tako vir 2,3 bitcoina plača skupaj 2,2 bitcoina (2,2+0,1=2,2). Ali manjka 0,1 bitcoina? Ne, razliko zahteva rudar, kot bom pojasnil.

Rudar si lahko izplača 25 bitcoinov kot nagrado za blok (ker je minilo 210.000 blokov, se je nagrada prepolovila s 50 na 25). Toda če pogledate, je transakcija na platformi coinbase 27,33880022. Dodatnih 2,33880022 bitcoina izvira iz drugih 132 transakcij v bloku – vsi vhodi bodo nekoliko večji od vsote izhodov. Torej rudar ustvari te “zapuščene” bitcoine kot plačilo samemu sebi.

Prostor v bloku je omejen. Ko je bil bitcoin nov, so lahko uporabniki pošiljali transakcije brez plačila, rudarji pa so transakcijo vključili v blok. Zdaj pa je uporabnikov več, in ker je uvrstitev v naslednji blok konkurenčna, uporabniki v transakcijo vključijo pristojbino, da bi rudarje privabili, da izberejo njihovo transakcijo namesto drugih.

Ko se nagrada za blok nenehno zmanjšuje, tako da se vsaka štiri leta prepolovi in sčasoma doseže ničlo, rudarji še vedno prejemajo plačilo na ta način.

Nekateri predlagajo, da nekega dne nagrada rudarjem ne bo zadostovala in da bo Bitcoin propadel. Ta pomislek je bil temeljito ovržen, zato ga tu ne bom ponavljal.

Ali je mogoče blok ponovno napisati?

To je zelo malo verjetno in vredno je razumeti, zakaj. Tako boste razumeli, zakaj so transakcije Bitcoina nespremenljive.

Prej sem pojasnil, da je hash prejšnjega bloka vključen v trenutni blok. To pomeni, da vsako urejanje transakcij v starem bloku spremeni hash bloka. Vendar je ta hash zapisan v naslednjem bloku, zato je treba naslednji blok posodobiti. Če pa spremenite hash, zapisan v naslednjem bloku, je treba spremeniti tudi hash.

Upoštevajte, da ob vsaki spremembi hasha izgubite vse te čudovite ničle in vam ostane le naključna oblika hasha – in ponovno morate opraviti vse delo, da dobite ničle nazaj. Če to storite za blok, ki ste ga skušali urediti, boste morali ponovno opraviti delo za naslednji blok in naslednji vse do zadnjega bloka. Ne morete se preprosto ustaviti pri starem bloku, saj so pravila Bitcoina takšna, da je najdaljša veriga blokov pravi zapis Bitcoina. Če se vrnete nazaj in uredite blok izpred 10 blokov, nimate več najdaljše verige. Dodati morate še 10 blokov in nato še malo več, saj je med ustvarjanjem teh 10 blokov prava veriga verjetno postala nekoliko daljša. Tekmovati morate, da bi prehiteli pravo verigo. Če vam to uspe, nova veriga postane prava veriga.

Ponavljanje kolektivnega napora celotnega sveta pri hashanju od urejenega bloka do najnovejšega bloka je ovira za spreminjanje Bitcoina. Energija je bila porabljena za ustvarjanje teh hashev z vsemi neverjetnimi ničlami in to porabo energije je treba ponoviti za spreminjanje Bitcoina. Zato energija, ki se porabi za rudarjenje Bitcoina, ni “zapravljena”; namenjena je obrambi Bitcoina pred spreminjanjem; da bi bil ledger (knjigovodski zapis) nespremenljiv, ne da bi bilo ob tem treba zaupati osrednji avtoriteti.

Kaj se zgodi, če dva rudarja hkrati najdeta blok?

To se dejansko občasno zgodi in vedno se uredi na naslednji način:

Vsako vozlišče bo najprej prejelo enega od novih skoraj istočasnih blokov in ga sprejelo, kasneje prispelega pa zavrnilo. To povzroči razcep omrežja, ki pa je začasen.

Za ponazoritev imenujmo enega od blokov modri in drugega rdeči (nimata barve, le potrpite).

Rudarji nato delajo na naslednjem bloku, vendar bo prišlo do razcepa glede tega, iz katerega bloka bodo podaljšali verigo.

Recimo, da je zmagovalni rudar našel blok z uporabo modre verige. Novi blok bodo poslali vsem vozliščem in najdaljša veriga bo očitna. Vozlišča, ki so sprejela rdečo verigo, jo bodo nato opustila in sprejela modro verigo.

Vsi rudarji, ki so delali na rdeči verigi, bodo prenehali z delom in bodo zdaj delali na daljši verigi, ki je modra veriga. Rdeča veriga je umrla.

Dodatek

Zakaj je blok drugouvrščenega rudarja neveljaven

Recimo, da je rudar-A pravkar izkopal blok 700.000. 30 sekund pozneje je tudi rudar B ustvaril drugačno različico bloka 700.000. Ko bo MINER-B objavil to alternativo, jo bo vsako vozlišče zavrnilo, ker so že videli in sprejeli blok MINER-A. Še več, v teh 30 sekundah je recimo MINER-C našel blok 700.001. Glede na to, da konkurenčni 700.000. blok MINER-B ne podaljšuje trenutne verige (ki je do 700.001), je iz tega razloga tudi zavrnjen.

Še bolj zanimivo pa je, da če bi MINER-B delal na bloku 700.001 namesto na konkurenčni različici 700.000, bi imel prav toliko možnosti za rudarjenje veljavnega bloka kot neveljavnega. Zato bi moral rudar takoj, ko vidi nov blok, usmeriti svoj trud v naslednji blok.

Če pa je rudar-B našel blok 700.000 eno sekundo po rudarju-A, potem je mogoče, da nekatera vozlišča najprej vidijo blok rudarja-A, nekatera pa blok rudarja-B, odvisno od geografskih lokacij in hitrosti interneta. V tem primeru pride do začasnega razcepa in nekateri rudarji si bodo prizadevali za razširitev ene različice, nekateri pa za razširitev druge. Kot je bilo prej pojasnjeno z uporabo deskriptorjev “modra veriga” in “rdeča veriga”, se bo sčasoma ena od različic razširila dlje pred drugo in soglasno postala veljavna različica.

Original: Armantheparman.com , SHA ans Bitcoin Minning Walktrough

The post SHA256 in Rudarjenje Bitcoina appeared first on Bitcoin Zasavje.

Okvir razmišljanja Michaela Saylorja (CEO MicroStrategy)PoW (Proof of Work – dokazilo o delu) razlikuje BTC od vseh drugih sredstev.

Uporaba energije v kombinaciji z denarnim omrežjem tvori 7 plasti varnosti. Vsaka plast deluje kot točka odpornosti proti motnjam in skrbi za rast omrežja. Več kot je uporabnikov omrežja, bolj je to odporno.

1. Plast: ENERGETSKA

Bitcoinu se neprekinjeno dovaja hash rate (stopnja računske moči mreže) in to energijo uporablja za preverjanje transakcij, izdajanje novih kovancev in varovanje omrežja. Njegova poraba energije je temeljnega pomena za varnost omrežja.

Poraba energije ustvari ščit šifrirane energije, ki ščiti omrežje pred napadi. Več energije kot porabi BTC, več energije mora pridobiti zlobni akter, da izvede 51 % napad. Trenutno bi za napad na omrežje potrebovali več kot 110 TWh.

Od porabe energije nima koristi le Bitcoin, temveč tudi proizvajalci energije, ki jo prodajajo. Proizvajalci energije vedno iščejo kupce za svojo odvečno energijo, zapravljeno energijo ali kadar imajo presežek energije zaradi majhnega povpraševanja ali nestalnih virov.

Bitcoin je kupec katere koli vrste energije v katerem koli obsegu.

Za delovanje minerjev vam ni treba biti v sorodni lokaciji, ni vam treba graditi dragih cevi in infrastrukture ter jih lahko vklapljate in izklapljate z nizkimi stroški. Zato so minerji odlični kupci neizkoriščene in zapravljene energije.

Koristi, ki jih BTC prinaša energetski industriji, se ne končajo pri dobičku.

Pri vetrni in sončni energiji je proizvodnja nestabilna. BTC deluje kot blažilnik, ki je prilagodljiv glede na povpraševanje po obremenitvi teh omrežij. Deluje kot blažilec udarcev ter v električno omrežje prinaša zanesljivost in odpornost na napake.

Rudarjenje bitcoinov pomaga tudi proizvajalcem energije, da upoštevajo vse strožje predpise o sežiganju plina, hkrati pa zmanjšujejo svoje skupne emisije toplogrednih plinov.

@CrusoeEnergy poroča, da njegova tehnologija zmanjša emisije CO2 za ~63 % v primerjavi s stalnim sežiganjem plina (~400.000 ton letnega zmanjšanja).

Zaradi vsega tega se minerska in energetska industrija odlično dopolnjujeta.

Rudarji bodo postali veliki in dragoceni kupci, pri tem pa bodo pridobili močne politične zaveznike. Energetska industrija je ena največjih lobističnih skupin, ki je zdaj spodbujena k zaščiti bitcoinov.

Bitcoin pridobiva energetski kapital za zavarovanje svojega omrežja.

Energetska industrija se vključuje v Bitcoin in bo zdaj aktivno branila hash zid, katerega del je. Zdaj je na voljo utrjen zid energije v višini 110 TWh, ki ga mora napadalec preskočiti, da bi ga lahko napadel.

Plast 2: TEHNOLOŠKA

Za napad na Bitcoin ne potrebujete le velike količine energije, temveč tudi ogromen hash rate, ki ga zagotavlja specializirana rudarska oprema, imenovana ASIC.

Zdaj za napad na omrežje potrebujete približno 100 Exahashov opreme za rudarjenje SHA-256.

Da bi dosegli 1 Exahash, je potrebnih ~10.000 minerjev. Torej bi slab akter potreboval ~1 milijon minerjev. Kako lahko napadalec na skrivaj pride do 1 milijona rudarskih naprav?

Poleg tega se bo z rastjo povpraševanja po bitcoinih (v minerski industriji) začelo razvijati več polprevodniških podjetij.

Za ohranjanje konkurenčnosti so potrebne dolgoročne kapitalske naložbe za izdelavo novih specializiranih ASIC-ov. BTC bo za sabo potegnil tudi polprevodniško industrijo.

Trg polprevodnikov bi lahko bil do leta 2025 vreden do 600 milijard dolarjev, saj svetovno povpraševanje po polprevodnikih še naprej narašča.

To so močni akterji, ki bodo zdaj pri rudarjenju imeli svojo kožo v igri (skin in the game). Svoj vpliv bodo uporabili za zaščito Bitcoina in svojih interesov.

Poleg podpore polprevodniške industrije postaja sama strojna oprema sčasoma pomembnejša za varnost kot dejanski stroški energije. Strojna oprema postaja vse učinkovitejša in proizvede več hashev na enoto energije. CPU > GPU > FGPA > ASIC

Z drugimi besedami – ker je rudarska oprema v primerjavi s starejšimi generacijami tako učinkovita, ni pomembna količina energije ali število rudarjev, temveč generacija rudarjev, s katerimi rudarite.

Starih minerjev ne pošljemo le na smetišče, temveč jih lahko uporabimo za nadaljnjo distribucijo hash stopnje. Ker je vsaka generacija učinkovitejša od prejšnjih, se novi minerji uporabljajo v krajih z drago energijo, stari minerji pa se pošljejo v kraje s poceni energijo.

Omrežje zato postaja bolj varno in porazdeljeno po teh strojnih ciklih.

Ker tehnološka podjetja še naprej izboljšujejo strojno opremo, bodo rudarji postali učinkovitejši, slabi akterji pa bodo morali za napad na Bitcoin najti tako najboljše energetske pogoje in najboljše minerje na trgu.

3. Plast: POLITIČNA

Bitcoin spodbuja politike in vlade, da ga vključujejo in zagotavljajo njegov uspeh, saj imajo od tega koristi vsi.

Bitcoin na svoj edinstven način spodbuja sodelovanje na političnem področju, saj usklajuje inciative in interese.

Minerji imajo fiksne stroške, povezane z izgradnjo naprav in infrastrukture, razmišljati pa morajo zelo dolgoročno. Zaradi tega morajo bolj premišljeno razmisliti o lokaciji svoje dejavnosti. Preden odprejo ta posel, morajo pretehtati kakšno politično podporo imajo ter stabilnost zakonov.

Kitajski rudarji bitcoinov so to pred kratkim spoznali na težak način, saj je njihova vlada (ponovno) prepovedala Bitcoin in jih prisilila, da zapustijo državo.

Rudarji bitcoinov vedno razmišljajo: “Kje lahko najdem najcenejšo energijo v politično podporni jurisdikciji, ki ji lahko zaupam?”

Kadar je režim sovražen do centrov za rudarjenje, spodbuja druge države, da se jim prilagodijo. Ko prepoveste Bitcoin, z njim izrinete vse davke, inovacije in podjetnike, ki bi sicer delovali v vaši državi.

S prepovedjo ustvarite nepričakovano prednost za svoje konkurente.

Če bodo centri za miniranje na nekem območju prepovedani, se bodo preprosto preselili v prijaznejšo jurisdikcijo. Le kdo si jih ne bi želel? Če ste politični režim z naravnimi viri, a je vaše gospodarstvo v težavah, lahko podjetja za rudarjenje bitcoinov pridejo in ustvarijo ~500 milijonov dolarjev na leto davčnih prihodkov.

Lep primer tega je Laos, ki je z veseljem legaliziral rudarjenje in s tem sprejel “bežeče” kitajske rudarje. Laos se spopada s težavami pri izpolnjevanju svojih dolžniških obveznosti ob znižanju bonitetnih ocen držav in izčrpanih deviznih rezervah. Laos je znan po tem, da ima velik presežek vodne energije.

https://www.nasdaq.com/articles/asian-nation-laos-to-legalize-bitcoin-mining-and-trading-2021-09-16

Rudarji bitcoinov spodbujajo mrežo politikov in institucij, da jih ne napadajo, temveč jih branijo, da bi si prislužili njihove posle in prihodke. Zaradi te teorije iger je državna prisila Bitcoina nepraktična in kontraproduktivna. Rudarji bodo preprosto odšli in se ne bodo več vrnili.

Namesto tega bodo politični režimi subvencionirali in sprejemali predpise, ki podpirajo BTC, tako kot je to storil Laos. BTC bo spodbujal stabilnost in izboljšal finančne obete države. Vsaka jurisdikcija se bo morala izboljšati, da bi privabila delovna mesta in davčne prihodke, povezane z rudarjenjem.

Podobno kot v energetska in tehnološka industrija, tudi Bitcoin prevzema politične režime na lokalni, državni in nacionalni ravni. In prav tako ima Bitcoin mnogo politikov, ki so motivirani, da mu pomagajo pri uspehu.

4. Plast: FINANČNA

Rudarjenje bitcoinov je kapitalsko intenzivno. Rudarji potrebujejo kapital za gradnjo rudarskih objektov, izdelavo/nakup naprav in vse potrebne inženirske posege. Te investicije prihajajo v obliki $, € in ostalih fiat valut.

Družba Fidelity je nedavno kupila 7,4 % družbe MARA.

Verodostojno, veliko tradicionalno podjetje zdaj vlaga v podjetje za rudarjenje bitcoinov. Družba Fidelity ima zdaj denar, ki ga lahko izgubi, če Bitcoin propade. V njihovem interesu je, da zaščitijo svojo naložbo.

Družba Morgan Stanley je nedavno investirala v podjetje Cipher Mining, ki se ukvarja z rudarjenjem bitcoinov. Osma največja banka v Severni Ameriki ima zdaj pri rudarjenju svojo kožo v igri.

Ko Bitcoin pridobiva tradicionalne vlagatelje, pridobiva tudi njihovo mrežo pravnih, trženjskih, političnih in lobističnih zmogljivosti. Z najemanjem njihovega kapitala in podpore ima Bitcoin koristi tudi od njihovih prijateljskih povezav z regulatorji, medijskimi vplivneži in politiki.

5.Plast: MREŽNA

Podjetja za miniranje bitcoinov so del skupnega omrežja, ki ima skupen cilj: ohraniti in okrepiti varnost Bitcoina.

Centri za rudarjenje bitcoinov zahtevajo veliko časa in investicij. Zbrati morajo kapital, načrtovati morajo svoj proizvodni proces in pridobiti politično podporo za njihovo postavitev.

Danes imajo rudarji bitcoinov svoja zasebna in javna podjetja. V igri imajo več lastne kože kot kdor koli drug na tem, novem področju.

Rudarji so v mnogih pogledih prva obrambna linija Bitcoina. Poganjajo motor, ki skrbi za delovanje neodvisnega omrežja. Tako so prva tarča vsakega napada in so zato tudi prvi, ki se zavedajo morebitnih groženj.

Da bi zaščitili svoje interese, bodo rudarji prispevali za politične kampanje, najemali odvetnike, lobiste, tržnike, finančnike in se pogovarjali z vsemi volivci, da bi bili vsi zadovoljni.

Rudarji so mreža podjetnikov, ki imajo koristi od zaščite Bitcoinovega omrežja.

6. Plast: PROSTORSKA RAZPRŠENOST

Če je omrežje prostorsko porazdeljeno, napadalec sploh ne ve, kje naj ga začne napadati.

Pri tej kači ni glave, ki bi jo bilo mogoče odrezati.

Rudarji iščejo vire, zato v odprtem sistemu, ki se naravno širi in decentralizira, obstaja konkurenca. Zaradi tega se rudarji razširijo po vsem svetu in iščejo najcenejše neizkoriščene energetske vire.

@nic__carter
to dobro opisuje: Predstavljajte si 3D topografski zemljevid sveta, na katerem so točke s poceni energijo nižje, točke z drago energijo pa višje. Predstavljam si, da je rudarjenje bitcoinov podobno kozarcu vode, ki se razlije po površini in jo izravna ter zgladi.

S Proof of Work (dokazilom o delu) se seveda ustvari inciativa za porazdelitev varnostnega bremena.

Zaradi tega je Bitcoin odporen na kibernetske, politične, fizične in protokolarne napade.

Tako je mnogo težje je napasti integriteto omrežja, saj je le-to prostorsko porazdeljeno.

Poleg tega, da je računska moč mreže (hash rate) geografsko porazdeli, se porazdeli tudi po številnih političnih jurisdikcijah.

51 % računske moči je zdaj razpršenih v 100 krajih, ki prečkajo 100 meja z različnimi voditelji, različnimi religijami, različnimi kulturami in institucijami.

Primerjajte to z dolarjem, kjer je celotna varnostna obremenitev centralizirana v eni banki na enem mestu.

Želite, da varnost prihaja od nekod, kjer do nje ne more priti vaš sovražnik, v idealnem primeru pa je dovolj decentralizirana, da je težko razločiti, od kod sploh prihaja.

7.Plast: ČASOVNA

51-odstotni napad na Bitcoin bi bil nedvomno večletno prizadevanje.

Hkrati pa škodljivi akter zasleduje premikajočo se tarčo, saj se stopnja računske moči mreže vsako leto le še povečuje.

Vprašanje je… kako lahko nekdo prevara vlagatelje za milijarde dolarjev, kupi milijarde vredno opremo, čaka 12 mesecev, da dobi hardware, dobi inženirja, ki se strinja, da ga zgradi, dobi politike, da mu dovolijo gradnjo (3-5 let), nato pa šele napade omrežje Bitcoina?

Poleg tega bi morali po večletnem dogovarjanju vse to storiti na skrivaj, ne da bi za to izvedel kateri koli drug udeleženec omrežja.

Če za vaš napad izve ena oseba, ga objavi na spletu in v nekaj minutah zanj izve na milijone ljudi.

Vaša akcija: razkrinkano. Vaš napad: neuspešen.

Te varnostne plasti skupaj tvorijo najvarnejše, najodpornejše in najbolj nezlomljivo digitalno denarno omrežje v zgodovini.

Še zadnja misel:

Vse te plasti zaščite so edinstvene za Bitcoinovo Proof of Work arhitekturo.

Hvala za vašo pozornost in branje.

Posebna zahvala vsem rudarjem in
@Breedlove22 za te pogovore z Michaelom Saylorjem

Originalne pogovore lahko najdete na teh povezavah:

1. del – https://youtube.com/watch?v=RbkLz9C39y0
2. del – https://youtube.com/watch?v=WvUE_Yvktwk&t=1s

The post Bitcoinovih 7 nivojev varnosti appeared first on Bitcoin Zasavje.

Original: @level39, BITCOIN EMBODIES NIKOLA TESLA’S VISION FOR PEACE AND ENERGY ABUNDANCE

V zgodovini je bilo mnogo poskusov, kako končati vojne za vedno. “Vojna za konec vojn,”, vzajemno zagotovljeno uničenje, dinamit in mitraljez — vsaka od teh tehnologij je obljubljala, da bi se lahko vojne končale, vendar še nobeni dosedaj to ni uspelo.

Leta 1900 je Nikola Tesla predlagal revolucionarna prva načela za končanje vojn. Njegova zamisel je bila, da bi ljudi popolnoma odstranil z bojišča. Zamislil si je inteligentne stroje z umom, ki bi med seboj tekmovali z “največjo kinetično energijo”, kar bi končalo vojne in prelivanje krvi ter vzpostavilo svetovni mir.

Ta prva načela se danes odražajo v Bitcoinovem rudarjenju, Tesla pa je to izrazil takole:

“Kaj pa je zdaj naslednja faza tega razvoja? Nikakor še ne mir. Naslednja sprememba, ki naj bi naravno sledila sodobnemu razvoju, naj bi bilo nenehno zmanjševanje števila posameznikov, ki sodelujejo v bitkah. To orodje bo imelo izredno veliko moč, za njegovo upravljanje pa bo potrebnih le nekaj posameznikov. Ta razvoj bo vse bolj v ospredje postavljal stroj ali mehanizem z najmanjšim številom posameznikov kot elementom bojevanja, povsem neizogibna posledica tega pa bo opustitev velikih, nerodnih, počasi premikajočih se in neobvladljivih enot. Glavna cilja bosta čim večja hitrost in čim večja stopnja dovajanja energije s strani vojne tehnologije. Izguba življenj bo vedno manjša in nazadnje se bodo zaradi nenehnega zmanjševanja števila posameznikov v tekmovanju brez prelivanja krvi srečali zgolj stroji, narodi pa bodo zgolj zainteresirani in ambiciozni gledalci. Ko bo to stanje uresničeno, bo zagotovljen mir. Toda ne glede na to, do kakšne stopnje popolnosti je mogoče pripeljati hitro strelno orožje, topove velike moči, eksplozivne izstrelke, torpedne čolne ali druga vojna orodja, ne glede na to, kako uničujoči so, tega stanja ni mogoče doseči z nobenim takšnim razvojem. Vsi takšni pripomočki za svoje delovanje potrebujejo ljudi; ljudje so nepogrešljiv del stroja. Njihov cilj je ubijati in uničevati. Njihova moč je v njihovi sposobnosti, da delajo zlo. Dokler se ljudje srečujejo v boju, bo tekla kri. Prelivanje krvi bo vedno ohranjalo barbarske strasti. Da bi prekinili ta divji duh, je treba narediti radikalen odmik, uvesti povsem novo načelo, nekaj, kar v vojni še nikoli ni obstajalo — načelo, ki bo bitko nasilno, neizogibno spremenilo v navaden spektakel, igro, tekmovanje brez izgube krvi. Da bi dosegli ta rezultat, je treba odpraviti ljudi: stroj se mora boriti s strojem. Toda kako doseči to, kar se zdi nemogoče? Odgovor je dovolj preprost: izdelati stroj, ki lahko deluje, kot da bi bil del človeškega bitja — ne zgolj mehansko napravo, ki jo sestavljajo vzvodi, vijaki, kolesa, sklopke in nič drugega, temveč stroj, ki vsebuje višje načelo, ki mu bo omogočilo opravljati svoje naloge, kot da bi imel inteligenco, izkušnje, presojo, um! Ta sklep je rezultat mojih misli in opazovanj, ki so trajala skoraj vse moje življenje, in zdaj bom na kratko opisal, kako sem prišel do tega, kar se je sprva zdelo kot neuresničljive sanje.” -Nikola Tesla, “Problem naraščanja človeške energije”, The Century Magazine, 1900

Čeprav ta prvotna načela dokaj ustrezno opisujejo rudarjenje bitcoinov, Tesla seveda ni imel v mislih bitcoinov. Zamislil si je nekaj, kar se zdaj bere kot post punk fantazija o ogromnih brezžičnih energetskih stolpih, ki bi izkoriščali brezplačno energijo iz Zemlje in bi brezžično napajali svet oz. napajali žarke smrti (ali “žarke miru”), ki bi bili tako uničujoči, da se nobena vojska ne bi niti pomislila na napad druge države. To bi bilo vzajemno zagotovljeno uničenje nikogaršnje zemlje, kjer je Tesla zasnoval “telautomatske” drone, ki bi se namesto z ljudmi borili med seboj. Tako si je predstavljal trajni mir.

Vir: Tesla patent US613,809

Tesla si je zamislil stroje z “največjo … energijo”, ki so “utelešali višje načelo”. Bitcoin lahko opišemo podobno. Kot je na Twitterju zapisal Robert Breedlove:

“Denar je za človeško produktivnost najvišja oblika energije, ki jo človeštvo lahko kanalizira.”

Tesla je leta 1919, ko je bil priča opustošenju prve svetovne vojne, pojasnil svojo napoved:

“Vojni se ni mogoče izogniti, dokler ne odstranimo fizičnega vzroka za njeno ponavljanje, to pa je v končni fazi velikanski obseg planeta, na katerem živimo. Le z odpravo razdalje v vseh pogledih, kot so prenos informacij, prevoz potnikov in zalog ter prenos energije, se bodo nekoč vzpostavile razmere, ki bodo zagotavljale trajnost prijateljskih odnosov. Zdaj si najbolj želimo tesnejših stikov in boljšega razumevanja med posamezniki in skupnostmi po vsej Zemlji ter odprave fanatične predanosti vzvišenim idealom nacionalnega egoizma in ponosa, ki je vedno nagnjena k temu, da svet pahne v prvinsko barbarstvo in spore. Takšne nesreče ne bo preprečila nobena liga ali parlamentarni akt. To so le novi načini, kako šibkejše izročiti na milost in nemilost močnejšim … Mir lahko nastopi le kot naravna posledica splošnega razsvetljenja in združitve ras, od tega blaženega spoznanja pa smo še daleč.” -Nikola Tesla, “Moji izumi”, Electrical Experimenter, 1919

Če bi Tesla dočakal Bitcoin, bi videl, da ta uteleša ta načela. Sam internet je bil ideja, ki jo je Tesla napovedal v intervjuju za Colliers leta 1926, kjer je podrobno opisal brezžični splet. Navedel je podrobnosti o pametnih telefonih, ki bi jih lahko spravili v žep in bi omogočali komunikacijo z uporabo glasu in videa. Tesla je napovedal brezžične časopise, prenos v živo in videokonference. Opisal je možnost pošiljanja dokumentov, glasbe in videoposnetkov po vsem svetu. Napovedal je internet stvari, samovozeče avtomobile, avtonomna brezpilotna letala in robote. Zanimivo je, da sta Ministrstvo za obrambo ZDA in Agencija za napredne obrambne raziskovalne projekte v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pomagala razviti zgodnje faze interneta kot decentraliziranega omrežja za obrambo.

Henry Ford, Thomas Edison in Buckminster Fuller so verjeli, da je mogoče z valuto, ki temelji na energiji, omogočiti konec vojne in nadomestiti zlato. Po zaslugi Satoshija Nakamota in neštetih drugih je ta ideal danes uresničen v Bitcoinu. Zanimivo je pomisliti, da so te izumitelje morda nekoliko navdihnile Teslove napovedi.

Tesla je s svojimi izumi nedvomno spodbudil napredek človeštva. Izumil je prvi motor na izmenični tok (AC) ter razvil tehnologijo za proizvodnjo in prenos izmeničnega toka, ki je še vedno svetovni standard za prenos energije. Izumil je električne oscilatorje, števce in Teslovo tuljavo, visokonapetostni transformator. Dve leti pred Marconijem je predstavil radijske komunikacije. V sodelovanju z družbo General Electric je zgradil tudi prvo sodobno elektrarno z namestitvijo generatorjev za izmenični tok na Niagarskih slapovih.

Leta 1917 je zasnoval napravo, ki bi oddajala “raziskovalne” energijske valove, s katerimi bi operaterji lahko določili natančno lokacijo oddaljenih sovražnih plovil. Vojno ministrstvo je Teslov “raziskovalni žarek” zavrnilo kot neizvedljiv in smešen. Leta pozneje je nov izum, ki je uporabljal podobno tehnologijo, pomagal zaveznikom zmagati v drugi svetovni vojni. Ta tehnologija je bil radar.

Ko je Tesla leta 1943 umrl, je FBI odredil, da Urad za tujo lastnino zaseže njegovo premoženje. John G. Trump (stric Donalda J. Trumpa), ki je bil profesor na MIT, elektroinženir in tehnični pomočnik Nacionalnega odbora za obrambne raziskave, je analiziral vse Teslove dokumente, ki so bili shranjeni in ostajajo zaupni. Domneva se, da je vlado zanimalo Teslovo energetsko orožje ali vsaj teorije o njem.

NOVO UPANJE: PONOVNA PRESOJA NAČEL NIKOLE TESLE

Pred približno enim mesecem je Jason Lowery, častnik v ameriških vesoljskih silah in štipendist ameriške nacionalne obrambe, vpisan na MIT, predlagal tezo o Bitcoinu kot končnem stanju vojne. Postavil je tezo, da so rudarji z dokazom o delu funkcionalno enaki vlogi vojske in bi jih lahko sprejeli kot nadomestek vojne v zvezi z doseganjem globalnega konsenza o trenutnem stanju in verigi svobode in lastnine.

Lowery se je pridružil Twitterju in povabil skupnost Bitcoin k razpravi in izpopolnjevanju svoje teze. Pred kratkim je postalo jasno, da Loweryjeva teza temelji na istih načelih, kot jih je opisal Tesla o svetovnem tekmovanju strojev za “dostavo energije” kot mirnem in nekrvavem nadomestku vojne. Čeprav si je Tesla namesto Bitcoinovih minerjev predstavljal brezpilotna letala in smrtonosne žarke, so temeljna načela njunih tez presenetljivo podobna. Nedvomno bo to zanimiva tema za raziskovanje.

TESLINE TEŽAVE S FINANCIRANJEM

Tesla je bil zaradi svojih vojaških ambicij nekakšen Tony Stark napredne dobe. Tesla je za razliko od izmišljenega Starka za uresničitev svojih zamisli potreboval finančna sredstva. Teslova velika vizija je bila zagotoviti brezžično “brezplačno energijo” celotnem planetu kot del njegovega svetovnega brezžičnega sistema, ki bi črpal energijo iz okolja in jo dal na voljo vsem elektronskim napravam brez žic ali fosilnih goriv.

“Električna energija je povsod prisotna v neomejenih količinah in lahko poganja svetovne stroje brez uporabe premoga, nafte, plina ali katerega koli drugega običajnega goriva.” -Nikola Tesla

Leta 1901 je Tesla od J. P. Morgana prejel 150.000 dolarjev, da bi zgradil stolp Wardenclyffe, ki je bil oglaševan kot komunikacijski radijski oddajnik. Dogovor je Morganu prinesel 51-odstotni delež v podjetju ter 51-odstotni delež v sedanjih in prihodnjih brezžičnih patentih, razvitih v okviru projekta. Morgan je bil prepričan, da bo lahko imel monopol nad čezatlantskimi radijskimi komunikacijami. Vir: Electrical Experimenter, June 1919

V naslednjih nekaj letih je Tesla potreboval dodatna sredstva. Vendar je Morgan prenehal financirati projekt, ko je izvedel, da pravi namen ni le pošiljanje radijskih signalov, temveč brezžični prenos tako imenovane brezplačne energije do katere koli točke na planetu.

Ker je moral Tesla za dovoljenje prositi bogate vlagatelje, ki so le redko imeli v mislih njegove najboljše interese, ni mogel zbrati potrebnega denarja, če njegovo delo ni neposredno koristilo tem vlagateljem. To je pomenilo, da je bila njegova vizija, da bi svetu zagotovil brezplačno energijo, zaradi tega vedno okrnjena — tudi če so bile njegove zamisli dejansko izvedljive. Danes sodobni znanstveniki oporekajo Teslovim teorijam o pridobivanju proste energije. Po našem najboljšem znanstvenem znanju ne bi delovale. Vendar pa ostaja bistvo, da mu ni bila dana poštena priložnost, da bi v celoti eksperimentiral in dokazal svoje teorije.

Če bi Bitcoin obstajal v Teslovem času, bi odpravil potrebo po pokvarjenem izvoru financiranja. Rudarjenje bitcoinov je mehanizem nagrajevanja brez potrebnega dovoljenja in je odporen na cenzuro, ki spodbuja najcenejše in najzanesljivejše vire energije. Tesla bi lahko hipotetično sam financiral svoje eksperimentiranje z nagradami za rudarjenje. Bolj ko bi bili njegovi prototipi uspešni in učinkoviti, uspešnejše bi postalo njegovo rudarjenje in več sredstev bi si zagotovil za razširitev svoje dejavnosti.

BITCOIN JE RESNICA

Bitcoin je opisan kot “stroj resnice” v smislu nespremenljivega finančnega zapisa, ki odpravlja nepravilnosti. Je pa tudi orodje resnice za dokazovanje nastajajočih energetskih tehnologij ter njihove učinkovitosti in zanesljivosti, in sicer brez predsodkov ali pristranskosti.

Bitcoin je orodje zasnovano na fizikalnih principih, ki iz znanstvenega procesa odpravlja birokracijo in protekcionizem. S tem vleče človeštvo naprej, hkrati pa omogoča tudi neuspeh in kreativno destrukcijo. Človeštvo potiska naprej po Kardaševi lestvici, ki meri napredek civilizacije po količini energije, ki jo lahko izkoristi (1964 sovjetski astronom Nikolaj Kardašev). Bitcoin spodbuja proizvodnjo velikih količin najcenejše energije, kar bi na dolgi rok lahko pomenilo konec stanj vojn.

Pri Bitcoinu nam ni treba zaupati inženirjem, ki podajajo nenavadne trditve, ali dogmatično zagovarjati našega potencialno pomanjkljivega razumevanja fizike. Namesto tega lahko rudarske naprave priključimo neposredno na kateri koli energetski eksperiment. Bitcoinu je vseeno, kateri vir energije stoji za vtičnico. Če ta eksperiment nekako odkrije napredek v proizvodnji energije, bo ustvarjalec hitro nagrajen, dokazan v javni knjigi in kmalu bo imel na voljo sredstva, potrebna za razširitev dejavnosti. V nasprotnem primeru poskus propade brez nagrade. Rudarji bitcoinov so mobilni, na voljo za najem, lahko se priključijo na kateri koli vir energije, na kateri koli oddaljeni lokaciji, v prenosnih zabojnikih, pripravljeni plačati za to energijo z gotovino.

KAJ SE JE ZGODILO S FIZIKO LETA 1971

Arthur C. Clarke je dejal: “Vsaka dovolj napredna tehnologija je pravzaprav nekakšna vrsta čarovnije.” Tesla je pogosto veljal za nekakšnega čarovnika, ki je s pogumom, da je o svetu razmišljal drugače, potisnil človeštvo naprej. Težava, s katero se zdaj sooča človeštvo, je, da od leta 1971, ko so ZDA opustile zlati standard, nismo imeli nobene od teh čarovnij na področju fizike.

Eric Weinstein je eden od številnih glasov, ki opozarjajo na dejstvo, da je znanost od sedemdesetih let prejšnjega stoletja preprosto prenehala delovati.

“Ljudi odvračamo na vseh možnih stopnjah … Vse naše razmišljanje, ki naj bi nas ohranjalo poštene in varne, da ne bi mislili, da smo dosegli nekaj, česar nismo … Tovrstno razmišljanje je zdaj preusmerjeno v poskus, da bi ljudi odvrnili od akcije in kreacije.” -Eric Weinstein, “Kaj se je zgodilo leta 1971?!”

Weinstein na to ne gleda zgolj kot le na denarni pojav. Po njegovem mnenju gre prej za problem birokracije, protekcionizma in transparentnosti. Prepričan je, da je treba fizike pustiti pri miru in naj jim vlada zagotovi “šolnino” za njihovo eksperimentalno delo.

Čeprav Weinstein Bitcoina ne vidi kot rešitve, lahko Bitcoin ponudi nekaj, česar vlada in akademska sfera ne moreta. Bitcoin je globalni testni laboratorij za energetsko eksperimentiranje — z odprtim tekmovanjem vsakih deset minut v verigi blokov. Je arbiter resnice za najbolj zanesljive in najcenejše oblike energije. Je javni energetski sklad, ki samodejno dodeljuje nepovratna sredstva za energetska odkritja in zavrača prevarante, ki skušajo ponarediti delo — izboljšuje naše razumevanje tega, kaj je izvedljivo in kaj ne, pri tem pa nas potiska po Kardaševi lestvici navzgor. Ekipe lahko ustvarijo generatorje energije prihodnosti in povabijo rudarje, da jih preizkusijo, si razdelijo dobiček in povečajo obseg delovanja. Neuspehi pa se zavržejo s katastrofalno ustvarjalno destrukcijo, ki jo nujno potrebujemo za odpravo slabih idej.

BITCOIN KOT PRVI STIK

Bitcoin lahko deluje ne le kot lokalni stroj resnice za eksperimentiranje, temveč lahko teoretično deluje tudi kot stroj resnice za medzvezdne civilizacije. Dhruv Bansal je v svoji seriji “Bitcoin Astronomy” predlagal, da bi lahko Bitcoin uporabili kot “lingua francas” — univerzalni jezik, ki bi ga oddaljene civilizacije lahko uporabile za ugotavljanje, kako napredna je naša proizvodnja energije in ali smo vreden trgovski partner.

“Visoka razpoložljivost in možnost delitve verig blokov ter vgrajeni časi konsenza so idealni za medzvezdna komunikacijska omrežja.” -Dhruv Bansal, “Bitcoin Astronomy: III del”

V tem je moč Bitcoina, lokalnega in univerzalnega stroja resnice za denar, finance in energijo. Univerzalni energetski laboratorij, ki ne potrebuje dovoljenj, ki je dovolj močan, da lahko sozemljanom po svetu in oddaljenim civilizacijam dokaže naš napredek na področju energije.

Tudi če Teslove sanje o “brezplačni energiji” niso uresničljive, bi Bitcoin še vedno deloval kot arbiter resnice pri iskanju najcenejše in najzanesljivejše energije za človeštvo na prostem trgu. Tega ne zmore nobena druga tehnologija. Podobno kot Teslova vizija o nikogaršnjem bojišču, tudi Bitcoin kapitalistično bitko za energijo prestavi iz rok nezanesljivega človeka v kibernetski prostor. Tudi če kot vrsta propademo, lahko hipotetični arheologi iz vesolja z analizo obnovljenega polnega vozlišča sestavijo, kako daleč smo se povzpeli po Kardaševi lestvici. Bitcoin je zajčja luknja nespremenljive resnice.

BOGATA IN TRAJNOSTNA PRIHODNOST

Tesla se je zelo dobro zavedal, da goriva z veliko ogljika, kot je premog, obremenjujejo okolje. Zavedal se je tudi pomena upoštevanja neto učinkov drugega in tretjega reda, ko je bilo treba pretehtati neto koristi tehnologije za družbo. Videl je, da je mogoče iz železa graditi tako veličastne nebotičnike kot tudi uničujoča vojaška plovila.

V svojem eseju iz leta 1900 z naslovom Problem naraščanja človeške energije je opisal, kako lahko človeštvo doseže svetovni mir, blaginjo in trajnost, vendar ne z nazadovanjem, temveč z obilno in neomejeno proizvodnjo energije v sodelovanju z Zemljo in vesoljem.

Tesla bi bil navdušen nad Bitcoinom zaradi njegovih lastnosti in strukture incijativ. Omogočil bi mu finančno svobodo in eksperimentiranje, ne da bi bil zavezan s sebičnim sponzorjem. Ustvaril bi virtualni prostor za projekcijo strojne energetske bitke, ki si jo je zamislil, brez potrebe po človeškem prelivanju krvi. In zagotovil bi znanstveno svobodo kot odprt testni laboratorij za svobodno eksperimentiranje, ustvarjalno uničevanje, tekmovanje in nagrado za dokazljivo delo — dokaz dela na najbolj decentraliziranem blockchainu na svetu kot nezmotljivem poligonu za eksperimentiranje na področju termodinamike in proizvodnje energije naslednje generacije.

Tesla je bil prezgoden za Bitcoin, vendar lahko naslednja generacija inovatorjev izkoristi moč Bitcoina, da ponovno oživi naše možnosti za svetlejšo, mirnejšo in bogatejšo prihodnost. Če je trajnostno energetsko obilje sploh mogoče, nam lahko Bitcoin pomaga spremeniti to napredno tehnologijo iz čarovnije v resničnost. Bitcoin uteleša naše skupno upanje za to vizijo, ko začenjamo pot za uresničitev Teslovih sanj o svetu in človeštvu.

Prevedel: P.Golob

The post Bitcoin uteleša vizijo Nikole Tesle o miru in obilju energije appeared first on Bitcoin Zasavje.